Izključno slovenskih sporočil staršem ni več

Da se šolska populacija spreminja in v slovenske šole svoje otroke vpisuje vedno več italijansko govorečih staršev, ni novost. Zato se je v določenem trenutku pojavila potreba, da komunikacija s starši poteka tudi v italijanščini.

Potem ko so v goriškem Dijaškem domu pred nedavnim sklenili, da bodo staršem otrok, ki obiskujejo pošolski pouk, pisna sporočila pošiljali samo v slovenščini, smo se odločili, da preverimo, kako poteka komunikacija v tržaškem Dijaškem domu Srečko Kosovel in na vseh večstopenjskih šolah. Šole so se tej situaciji prilagodile na različne načine. Eno pa jim je skupno: nobena ne pošilja več vseh sporočil le v slovenskem jeziku.

Praksa dvojezičnih sporočil

V tržaškem Dijaškem domu staršem pošiljajo sporočila tako v slovenščini kot v italijanščini. »Največ obvestil je namenjenih staršem otrok, ki obiskujejo jasli, in so zelo uradna. Da ne bo nesporazumov, jih pošljemo v obeh jezikih,« je pojasnil ravnatelj Gorazd Pučnik. Prav tako imajo v Dijaškem domu dvojezične pravilnike.

»Pri nas pošiljamo sporočila v slovenščini, za tiste, ki ne razumejo, pa jih tudi prevedemo,« je pojasnila Carolina Visentin, ki ravnateljuje na VŠ Bartol in VŠ Nabrežina. Na obeh šolah ravna podobno, čeprav gre za različni realnosti in torej za drugačne potrebe pri prevajanju.

Na VŠ Opčine se za jezik odločajo glede na razrede, katerim so namenjena sporočila. »Če imamo razred, v katerem pri vseh otrocih vsaj eden od staršev obvlada slovenščino, pošljemo sporočilo le v tem jeziku,« je navedla ravnateljica Petaros.

Vključiti jih v našo stvarnost

»Vse okrožnice, ki jih posredujemo staršem, so vedno in v celoti napisane v slovenščini in italijanščini,« je pojasnila Maja Lapornik, ki je zadnja tri leta ravnateljica na VŠ Sv. Jakob. »Prepričana sem namreč, da moramo staršem italijanske narodnosti, ki ne poznajo našega jezika, najprej nuditi možnost medsebojne komunikacije in čim večje, predvsem pa konkretne inkluzivnosti. Če je okrožnica napisana tudi (ne pa samo) v italijanščini, to v ničemer ne prizadene naše pravice do rabe slovenskega jezika tudi v uradnih aktih,« je dodala ravnateljica.

Zahtevajo seje v italijanščini

Z jezikovnimi težavami se trenutno spopadajo na VŠ Josip Pangerc v Dolini. »V zadnjih letih imamo velike probleme, ker vedno več staršev zahteva, da popolnoma prevedemo vse sestanke,« je dejala ravnateljica Lučka Križmančič. Na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča so prišli tako daleč, da mati nekega dijaka ni želela podpisati obrazca o soodgovornosti, ker je na njem navedeno, da je jezik komuniciranja slovenščina, da bodo prevedli vse dopise, a da ne morejo zagotoviti simultanega prevajanja za vse sestanke, temveč le prevode glavnih točk.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.