Kam tržaška občina vlaga in kam ne

Prebivalci tržaške občine niso enakovredni. Tržaški občinski odbor največ pozornosti posveča tistim, ki stanujejo v strogem središču, najmanj pa je namenja tistim, ki živijo na mestnem obrobju. To tržaškemu županu Robertu Dipiazzi in njegovim odbornikom očita gibanje Zdaj Trst (Adesso Trieste), ki je pred odobritvijo proračuna za triletje 2022-2024 analiziralo triletni načrt infrastrukturnih del ali bolje, koliko finančnih sredstev je občinski odbor odštel za dela v posameznih mestnih četrtih. Podatke so vzkrižno primerjali tudi s povprečnimi dohodki v posameznih predelih in ugotovili, da so »najrevnejše« četrti tiste, ki so deležne najmanj naložb. Načrt mora sicer tržaški občinski svet še odobriti, kar pomeni da bo lahko še prišlo do morebitnih sprememb.

Vodja svetniške skupine gibanja v tržaškem občinskem svetu Riccardo Laterza in občinska svetnica Giulia Massolino sta opozorila, da je najbolj v nebo vpijoča razlika med finančnimi sredstvi za dela pri Stari mitnici in Sv. Jakobu, najbolj gosto naseljeni četrti v mestu, in mestnim središčem. Prvima dvema je občina namenila nekaj več kot 16 milijonov evrov (333 evrov za prebivalca), medtem ko bo lahko strogi center računal na 6-krat tolikšno vsoto, se pravi 72 milijonov evrov (2100 evrov za prebivalca), sta navedla. O katerih vsotah pa pravzaprav govorimo? Analiza v ospredje postavlja približno polovico finančnih sredstev triletnega načrta, skupno skoraj 190 milijonov evrov za infrastrukturna dela, ki jih je mogoče zemljepisno opredeliti. V poštev niso vzeli finančnih sredstev za Staro pristanišče in ureditev žičniške povezave med Trstom in Opčinami, češ da občina oba načrta pojmuje kot naložbo za celotno občino.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.