Ko začnemo človeške pravice obravnavati kot oviro za naš mir ...

V Trstu je kvestura v dogovoru s prefekturo v zadnjih dneh določila, da lahko prostovoljske organizacije na Trgu Libertà nudijo pomoč migrantom, ki prihajajo po balkanski poti, le ob delovnih dneh, od 18. do 20. ure, pri čemer so izključeni vikendi in prazniki.

»Je čas za besede in čas za molk.« S temi besedami se začenja poslanica tržaškega škofa Enrica Trevisija, v kateri ponuja stališče Cerkve glede na to, kar se dogaja v svetu in v Trstu. »Kot Cerkev smo se vprašanja migracij - beguncev in prosilcev za azil - skušali lotiti na svoj način in v skladu s svojo identiteto. Nikakor ne z besedami, ki bi podžigale ideološke spore in polemike, ampak z dejanji: odprli smo zatočišče v Ulici Sant’Anastasio za otroke, ženske in ranljive osebe, zatem še prostore Spazio 11. Z dialogom, ker smo prepričani, da so besede namenjene gradnji mostov, ne pa ustvarjanju dodatnih razkolov,« je zapisal škof.

Deželni odbornik Pierpaolo Roberti je opozoril, da politika nima pri tem vprašanju ničesar. »Nobenega ideološkega spora ni, razen s strani združenj, ki izkoriščajo migrante, da kritizirajo institucije.« Dogajanje na trgu je opredelil kot demonstracijo, ki odpira vprašanja javnega reda in miru. Trg po njegovi oceni pripada vsem, zato je treba omejiti »demonstracije«.

V kakšno družbo se spreminjamo, se ob tem sprašujejo pri gibanju Articolo 21. Ko družba ne razlikuje več med človekom, ki trpi, in nelagodjem, ki ga njegovo trpljenje povzroča tistim, ki ga opazujejo, pomeni, da je v krizi. Kaj ostane od človekovih pravic, ko jih začnemo obravnavati kot oviro za naš mir?

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.