Ludvik, Milan, Marija in Milka so spet doma

Ludvik Kuret Komar, Milan Žuljan, Marija Danev Žuljan in Milka Pregarc so se vrnili domov. V Ricmanje, od koder so jih nasilno iztrgali nacizem, fašizem in vojna. Pred Babno hišo v domači vasi so v okviru praznovanj 80. obletnice spomenika padlim v NOB v soboto položili tlakovce spomina v poklon štirim, ki se iz nacističnih taborišč niso več vrnili.

»Tu smo, kjer se preteklost stika s sedanjostjo. Kjer so se pred desetletji podili mladi fantje in dekleta polni načrtov, sanj in ljubezni do svoje zemlje,« je zbrane nagovorila predsednica VZPI ANPI Ricmanje Log Silvana Dobrila. Iztrgani so bili domu, samo ker so ostali zvesti svojemu narodu, jeziku in svobodi. »Ti tlakovci bodo tihi, a vendar neupogljivi stražarji zgodovine: opominjali nas bodo na ceno svobode in na zavezo, da nestrpnosti in sovraštvu ne bomo dovolili nazaj.«

Tudi 80 let po vojni ostaja želja po spominu živa, zlasti v družinah, ki nosijo posledice izgube, je ugotavljal slavnostni govornik zgodovinar ZRS Koper Borut Klabjan. »Ob tem se zastavlja vprašanje, kako se osebni spomin povezuje s kolektivnim. Današnji čas pogosto poudarja namreč spoštovanje vseh žrtev, ne gre pa pozabiti, zakaj so postale žrtve. Če izgubimo zgodovinski kontekst, tvegamo, da zbrišemo razliko med tistimi, ki so nasilje povzročali, in tistimi, ki so ga trpeli. Fašizem in nacizem nista bila naravna nesreča,« je dejal. In zakaj za te zgodbe ve le malo ljudi? Ker se individualni in kolektivni spomin ne gibljeta vedno v isti smeri, je pojasnil. V družinah ostajajo spomini živi več desetletij, v kolektivnem pa je v zadnjih desetletjih uveljavila razlaga, ki poudarja trpljenje, ne glede na okoliščine, ki so ga povzročile. Govori se o vseh žrtvah: v ospredju so pieteta, sočutje in obsodba nasilja, kar je pomembno, je ocenil, vendar se izgublja zgodovinski okvir - da so bili ljudje preganjani, ker so se uprli fašizmu in nacizmu in se briše razliko med tistimi, ki so nasilje povzročali in tistimi, ki so mu bili izpostavljeni.