Nedelja, 16 januar 2022
Iskanje

Morske gozdove bodo oživili

V Miramarskem rezervatu sadijo alge, katerim grozi izumrtje. Pogovorili smo se z vodjo projekta Annaliso Falace in raziskovalcem Saulom Ciriacom

19. avg. 2021 | 7:33
Dark Theme

V Tržaškem zalivu se gozd pod morsko gladino nevarno redči. Naravno okolje številnih živalskih in rastlinskih vrst trpi zaradi klimatskih sprememb in onesnaževanja, ki ga povzroča prisotnost človeka. Najbolj pod udarom je alga, ki pripada rodu cystoseira, na robu izumrtja v celem Mediteranu, predvsem na skrajnem robu severnega Jadrana, točneje v Miramarskem morskem rezervatu.

Annalisa Falace (OSEBNI ARHIV)
Annalisa Falace (OSEBNI ARHIV)

V mestu znanosti se raziskovalci nikakor niso predali kruti usodi, ki bi v nekaj letih popolnoma spremenila lokalni morski ekosistem. Zavihali so si rokave in poiskali rešitev, ki ni le začasna in lokalna, ampak perspektivna in že znana v mednarodnih krogih morske biologije.

»Imamo se za kmetovalce morja. S takim pristopom smo namreč stopili do globin in jih posadili, da bi ohranili biološko raznolikost občutljivega in dragocenega okolja,« je v pogovoru za Primorski dnevnik pojasnila Annalisa Falace, profesorica morske biologije in ekologije na tržaški univerzi, algologinja in vodja projekta Roc-Pop Life, s katerim nameravajo biologi in raziskovalci Miramarskega morskega rezervata ponuditi omenjeni algi še eno možnost preživetja v svojem naravnem okolju.

Saul Ciriaco (FOTODAMJ@N)
Saul Ciriaco (FOTODAMJ@N)

Cystoseira v tržaškem morju je prisotna tik ob obali, kjer je človek z gradbeno in drugimi dejavnostmi močno spremenil naravno obliko obrežja. »Morski gozdovi izginjajo v celem Sredozemlju. Z raziskovalci Miramarskega naravnega rezervata smo za posaditev alge ustvarili potrebščine in preučili tehniko, ki je za zgled drugim morskim rezervatom,« je dejala morska biologinja in skromno dodala, da bodo tržaške raziskave in tehnike posaditve cystoseire v kratkem selili na druge sredozemske obale.

Kako pa poteka sanacija postopnega opustošenja morskega dna? V morske globine se spušča skupina raziskovalcev potapljačev Miramarskega morskega rezervata, ki jih vodi Saul Ciriaco. Posaditev alge je le zadnja faza daljšega postopka, ki se začne v sosednjem Strunjanu, kjer živi najbližja sorodnica tržaške različice omenjene alge. »V morskem delu slovenskega naravnega rezervata cystoseira še bujno raste. Tam nabavimo vzorce in jih odnesemo v laboratorij,« je pojasnil Ciriaco, ko smo ga obiskali med potapljanjem.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Pričakujem, da bo leto 2022 v primerjavi z minulim letom 2021:

7. jan. 2022 | 6:00
Boljše
Slabše
Enako
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo