Na 9000 kvadratnih metrih bodo predelovali biomase

Srenja Boljunec je zagotovila boljšo prihodnost območju, ki mu domačini pravijo Pri Kalu, lučaj stran od tovarne Wärtsilä. 13. oktobra je podpisala pogodbo, s katero je podjetju A&T 2000, ki upravlja platformo in v dolinski občini skrbi za odpadke, za trideset let oddala v najem vse uporabne parcele, se pravi devet tisoč kvadratih metrov veliko območje. Rezultat ni od muh, saj je bilo treba zemljišče vpisati v zemljiško knjigo in poskrbeti za zajetno dokumentacijo, je povzel predsednik Izidor Sancin in dodal, da predstavlja doseženi cilj toliko bolj zgodovinsko etapo.

Kaj pa se pravzaprav obeta območju pri Kalu? Tu se na približno tisočih kvadratnih metrih že razteza platforma za biomase, ki je maja letos uspešno prestala poskusno fazo. Z novim dogovorom je Srenja Boljunec do leta 2050 oddala v najem skoraj vse uporabne parcele, se pravi približno devet tisoč kvadratih metrov veliko območje. Eksperimentalna platforma je le del velikega mozaika in ambicioznega načrta, je pojasnil generalni direktor podjetja s sedežem v Vidmu Renato Bernes. Njena zgodba se je začela junija 2018, ko je Občina Dolina zaprosila podjetje A&T 2000, naj Pri Kalu uredi inovativno platformo. Število njenih uporabnikov, tako kmetovalcev kot drugih prebivalcev občin, je stalno naraščalo. Gre za prvo tovrstno ploščad v Furlaniji - Julijski krajini, ki jo upravlja javna družba v lasti več občin in je zato pritegnila tudi pozornost tržaškega znanstvenega parka Area.

Dolinski župan Sandy Klun je že spomladi dejal, da je napočil čas za dodatno okrepitev. Nadaljnje korake je Bernes tako opisal: »Zrasli bosta dve kompostarni, objekta za predelovanje biološko razgradljivih odpadkov. Eden bo osnovan na postopku kompostiranja z dovajanjem kisika, drugi pa brez njega. Isto bo veljalo tudi za objekta, namenjena vejevju. Ob teh načrtujemo še urade, prostor za vozila in postaje za prečrpavanje.« Na lokaciji bodo zlasti drobili veje iz zelenega reza, nastali proizvod pa bodo občine, javni zavodi in zasebni subjekti, tudi s slovenske strani meje, uporabili kot gorivo v sistemih za soproizvodnjo toplote na biomaso. Na voljo bo skratka možnost razvoja kratke oskrbovalne verige. Prošnjo za kompostarno so že oddali in bi lahko zrasla že letos ali najkasneje prihodnje leto. No, leto 2050 ni ravno za vogalom, kaj bo potem, pa je tudi že skoraj nakazano. Morda bo Srenja Boljunec podaljšala pogodbo, v vsakem primeru pa bo ostala edina lastnica območja, ki se bo lahko ponašalo s sodobno in inovativno infrastrukturo.