Na Proseku parada zabojnikov pred spomenikom padlim

Na današnji dan pred 77 leti, 24. februarja 1945, je v nacističnem koncentracijskem taborišču v Leonbergu blizu Stuttgarta umrl Ivan Prašel. Rodil se je 24. maja 1928 na Proseku. Po padcu fašizma, 8. septembra 1943, se je pridružil partizanom. Premladega so poslali domov, kjer se je vključil v protifašistično mladinsko organizacijo. Novembra 1944 so ga aretirali in odgnali v taborišče Dachau, nato v Natzweiler in Leonberg, kjer je shiral in preminil, ko še ni dopolnil 17. leta starosti. Po Marjanu Štoki, po katerem je poimenovan slovenski otroški vrtec na Proseku, je bil on drugi najmlajši od 41 Prosečanov in Prosečank, padlih za svobodo.

Njegovo ime je, skupaj z imeni drugih padlih partizanov, vklesano v kamen ob marmornatem, Triglavu podobnem spomeniku, ki so ga bili domačini – po zamisli in načrtu arh. Darija Jagodica – postavili njim v zahvalo in čast ob cesti, ki s Proseka pelje proti Križu. 9. julija bo poteklo pol stoletja od njegovega odkritja.

V zadnjih dneh je tisti pomnik domače zgodovine delno zakrit. Tik ob pločniku na levi strani je postrojenih osem velikih zabojnikov za odpadke in, za njimi, še dve kanti, ki zastirajo pogled na spomenik. Od križišča dlje se po vrsti nahajajo tri kovinski zabojniki za suhe odpadke, na kar opozarjajo izključno italijanski napisi. Slovenskih ni. Prav tako ni slovenskih napisov na dveh nadaljnih zabojnikih rumene barve za papir in karton. Sledita zabojnika modre barve za plastiko. Na enem je mogoče opaziti mikroskopski slovenski napis (Plastika), drugi še tako skromnega napisa v slovenskem jeziku nima. Na zelenem plastičnem zvonu za odpad steklenic, stekleničk, kozarcev, aluminijske in železne pločevinke je slovenski napis prav tako mikrostopski, na dveh rjavih kantah za njim za zbiranje organskih odpadkov, pa je slovenščina spet izostala.