VREME
DANES
Sreda, 18 november 2026
Iskanje

Na stenah Miele beda in trpljenje migrantov

S fotografsko razstavo hočejo povrniti dostojanstvo ljudem, ki so potisnjeni na rob družbe

Trst |
18. nov. 2026 | 19:40
Dark Theme

V okviru 23. mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta so v torek v gledališču Miela (Trg Duca degli Abruzzi 3) odprli fotografsko razstavo Disposizioni straordinarie. Pratiche domestiche in spazi residuali mladih avtoric antropologinje in fotografinje Fiorelle Costantini ter pravnice Denise Lorenzoni. Fotografski utrinki, ki visijo na stenah hodnika in zaživijo v projekcijah so sad enoletnega dela na terenu, s katerim sta dekleti želeli osvetliti vsakdan ljudi, ki so v Trst prišli po balkanski poti in so tu obtičali v pravnem vakuumu in neustreznih bivalnih razmerah.

Črno bele in barvne fotografije pričajo o težkih razmerah, v katerih so primorani živeti migranti v Trstu. Cunje, ki se sušijo na vrvicah na soncu, viseče odeje, ki omejujejo zasebnost posameznika, ali spet druge odeje raztegnjene na tleh, ob zasilnih ležiščih. Ob njih so kadeči lonci ob ognju, zobne ščetke, krožniki in skodelice, nekaj oblačil in vsakdanje šare, ki nima prostora drugje kot na tleh. Prostorov, kjer si migranti poiščejo streho nad glavo, ne moremo imenovati dom. Vsakdan migrantov predstavljajo tudi posnetki vrst pred tržaško kvesturo v pričakovanju ustreznih dovoljenj ali vrst pred starim pristaniščem oz. avtobusom, ki jih bo odpeljal spet v neznano.

Kot je pojasnila Fiorella Costantini, je bil glavni cilj fotografij povrniti dostojanstvo ljudem, ki so potisnjeni na rob družbe. Razstava ni nastala kot enkraten, površen obisk prostorov, pač pa kot dolgotrajen in poglobljen proces - dekleti sta konkretno vstopili v življenja migrantov. »Ljudje iščejo kanček normalnosti in ohranjajo svojo identiteto, kljub nečloveškim razmeram v zapuščenih skladiščih Starega pristanišča. Na tla raztegnejo odejo kot bi bila preproga, kakor je navada v njihovih domovinah, in skupaj spijejo čaj.«

Skozi pravno perspektivo in vprašanje temeljnih človekovih pravic se je projekta lotila Denise Lorenzoni, ki je spoznala globoko neskladje med zakoni zapisanimi v ustavi ter kruto resničnostjo na terenu, »kjer temelji demokracije nimajo vrednosti«. Izpostavila je težave s t.i. dublinskimi postopki in birokratskimi ovirami, ki prosilce za azil popolnoma blokirajo. Mnogi so prisiljeni bivati na cesti oz. v zapuščenih objektih zaradi pomanjkljivega sistema, ki prepogosto deluje arbitrarno in zapira vrata tistim, ki bi nujno potrebovali zaščito in podporo, je ugotavljala.

Več v četrtkovem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava