Prva polovica avgusta je za Jana Pohlena najzanimivejši del leta. Strasten ljubitelj astronomije namreč v tem obdobju s teleskopom redno zre v nebo in opazuje roj perzeidov, drugače rečeno zvezdnih utrinkov.
»Nočno nebo je še posebej očarljivo. Sodoben človek, ki drvi v prihodnost, pa te lepote izgublja zaradi vse večjega svetlobnega onesnaževanja,« je razložil član tržaške skupine ljubiteljev astronomije Antares, ki je na znanstveni smeri liceja Franceta Prešerna maturiral s stotico. Svetlobno onesnaženje je med vsemi vrstami onesnaževanja po Janovem mnenju tisto, o katerem se najmanj govori, kljub temu, da ga je vse več. Hkrati je zelo škodljivo, saj negativno vpliva na živalski in človeški bioritem: »Za spanje potrebujemo temo. Človeka so na primer milijone let ponoči vodile le zvezde in luna,« je povedal odličnjak, ki mu svetlobno onesnaženje otežuje tudi opazovanje nebesnega svoda. Iz Trsta je na primer nemogoče opaziti Rimsko cesto.
Jan s svojim 200-milimetrskim teleskopom tipa Newton nebo najpogosteje opazuje kar doma na Kontovelu, redno hodi tudi v Brkine ali pod Vremščico, kjer je svetlobnega onesnaženja manj. Od tam lahko opazuje vse planete našega osončja. V idealnih pogojih vidi tudi Pluton. »Jupiter, Saturn in Venero opazim brez večjih težav, težje je z Uranom in Neptunom,« je povedal navdušenec nad astronomijo, ki ga pri njegovem konjičku najbolj omejujeta dve stvari: poseganje človeka v naravo in voda v vseh njenih agregatnih stanjih, naj bodo to oblaki ali dež.
Več v včerajšnjem (torkovem) Primorskem dnevniku