Negotova prihodnost za podjetja, ki so sodelovala z Wärtsilo

Več sto zaposlenih v podjetjih, ki so skozi leta pomagala cveteti tovarni Wärtsilä pri Boljuncu, ostaja ujetih v zanko njene negotove prihodnosti. Zagotavljali so različne sestavne dele, skrbeli za vzdrževanje, čistili prostore, stregli tople obroke in še marsikaj. Številni izmed njih so na čakanju na delu, nekateri so se predčasno upokojili, drugi so bili prisiljeni oditi drugam.

Ostalo jih je devet

Težave so se zanje začele julija lani, ko je multinacionalka napovedala selitev proizvodnje ladijskih motorjev na Finsko in se le še stopnjujejo, saj lastnica kljub obljubam ni še razkrila, kdo bo prevzel vajeti tovarne in kaj bodo v njej sploh po novem proizvajali. Kaj pomeni sobivati s številnimi neznankami in ohranjati ravnotežje, ki ga lahko vsak čas zmanjka, je Primorskemu dnevniku zaupal Severino Kozina, ustanovitelj in duša tesarskega podjetja Breg, ki je z Wärtsilo sodeloval, odkar je ta sredi 90. let prejšnjega stoletja prevzela nekdanjo tovarno Grandi Motori.

Kozina je celo življenje posvetil ladjedelniškemu sektorju: skoraj 40 let je delal za družbo Fincanteri oziroma še pred tem v zgodovinski tržaški ladjedelnici San Marco. Po upokojitvi, decembra 1991 je ustanovil podjetje, ki domuje v Obrtni coni Dolina in se ukvarja z različnimi tesarskimi deli, sestavlja nosilce motorjev, pripravlja in obdeluje cevi in različne cevne elemente in podobno. Nekoč je delovno ekipo sestavljalo tudi čez dvajset ljudi, je povzel. Danes jih je v kolektivu ostalo le še devet.

»Dobrih 80 odstotkov našega dela je slonelo oziroma sloni na sodelovanju z Wärtsilo, ki se še nadaljuje, čeprav v manjšem obsegu. Nekaj še zaključujemo za tovarno pri Boljuncu. Več dela imamo zdaj s Finsko, kamor vsak teden pošiljamo naročeno. Nekaj pa proizvajamo za druge družbe, kot so Illy ali Siot,« je opisal dano stanje.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.