»Nekatere države so boljše od drugih, vse pa se morajo izboljšati«

Kako naj merimo trajnost držav? To vprašanje si je postavil angleški ekonomist Paul Ekins, profesor na londonski University College London, in razvil kazalnik ESGAP: Environmental sustainability gap (Odmik od okoljske trajnosti) meri prav to, koliko je država oddaljena od idealne ravni trajnosti.

Večina Ekinsovih raziskav je na področju energetike in predvsem energetskih sistemov, ki ne slonijo na ogljikovih izpustih. O tem in o svojih indikatorjih je predaval včeraj na Univerzi v Trstu. Pred tem smo izkoristili priložnost za pogovor z njim.

Vaše najbolj prepoznavno delo so indikatorji za merjenje trajnosti. Kakšno stanje kažejo vaše raziskave?

Kazalniki, ki sem jih razvil, delujejo na državni ravni, torej lahko govorim le o državah, za katere smo izračunali indeks trajnosti. V naših raziskavah obravnavamo evropske države, torej 27 članic Evropske unije in Združeno kraljestvo. V našem indeksu je najboljša vrednost 100 (ta označuje idealno trajnostno državo, op.a.), srednja vrednost evropskih držav je malo pod 50. Nekatere države so boljše od drugih, vse pa se morajo izboljšati. Ta »50« pridobimo iz 21 drugih kazalnikov, ki krijejo razna okoljska vprašanja. Vsak od teh pa nam pove, zakaj smo dosegli le vrednost 50, opazimo lahko, pri katerih vprašanjih nam gre dobro.

V Evropi je stanje dobro na področju kakovosti zraka in pitne vode. Lahko analiziramo tudi, kje nam gre manj dobro in opazimo, da nam gre zelo slabo na področju podnebnih sprememb. Naše emisije so previsoke, biotske raznolikosti je vedno manj, to velja za vse nas. To pa je lahko tudi navodilo za odločevalce, da ugotovijo, na kaj naj se osredotočijo, da zapolnijo to vrzel med 50 in 100. Zato imamo indikator odmika, določimo standard, znanstveno podkrepljeno idealno mero, in ocenimo, koliko smo oddaljeni od nje.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.