Nekdanjega tržaškega škofa bodo 143 let po smrti preselili v poreško stolnico

Posmrtne ostanke škofa Juraja Dobrile bodo danes izkopali, da bi jih s tržaškega duhovniškega pokopališča pri Sveti Ani preselili v poreško stolnico, Evfrazijevo baziliko. Z današnjo slovesno mašo pri Sv. Justu in januarsko v Poreču se bo sklenil daljši, večletni postopek, pri katerem so sodelovali tržaška, poreško-puljska in zagrebška škofija.

Vprašanje selitve posmrtnih ostankov pomembnega lika v hrvaški zgodovini je leta 2011 sprožil msgr. Ivan Milovan, za njim pa msgr. Dražen Kutleša, sedanji zagrebški nadškof, ki je za postopek zaprosil leta 2012, ob dvestoletnici rojstva škofa Dobrile. Ta se je namreč rodil v Ježnju pri Tinjanu 16. marca leta 1812, umrl pa v Trstu 13. januarja leta 1882.

Narodni buditelj blizu ljudem

Dobrila je bil velik podpornik slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Istri. Podpiral je uvajanje slovanskih jezikov v šole in javno življenje. Veliko je objavljal v hrvaškem jeziku (molitvenike, pregovore, ljudske pripovedi) in podprl izdajanje prvega časopisa v hrvaškem jeziku v Istri. Njegova podoba je bila od leta 1993 na bankovcu za deset hrvaških kun; po njem so poimenovane ulice, šole v Pazinu, Pulju in Poreču ter spomeniki. Leta 2006 je bila ustanovljena Univerza v Pulju, ki nosi njegovo ime.

Dobrila je bil narodni buditelj, ki si je prizadeval za pravice Hrvatov in Slovencev pod tujo oblastjo. Za tržaškega škofa je bil imenovan leta 1875, med Slovenci pa je deloval več kot 20 let. Bil je med ustanovitelji Slovenske matice in živel v stiku z narodom. Ko je nastopil kot škof, si je takoj prizadeval, da bi ljudstvo podprl versko, kulturno, narodno in gospodarsko.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.