Ni vseeno, če otrok obiskuje slovenske ali italijanske jasli

Koalicija na tržaški občini je prepričana, da na občinskem ozemlju ne potrebuje novih slovenskih jasličnih oddelkov. Sklicuje se na številke, ki pa ne odražajo realnega povpraševanja. Po zaključnem »obračunu« na podlagi števila vlog, ki so jih starši lani oddali občini s prošnjo za obiskovanje slovenskih jasli, so brez mesta ostali štirje otroci. A v prvem prijavnem roku so starši oddali 101 vlogo za vpis v slovenske jasli. Mest v slovenskih jaslih na območju tržaške občine je le 30: kaj se je torej zgodilo? Predvsem pa: ali je res vseeno, kateri jezik se uporablja v jaslih, ki jih otrok obiskuje?

Izračun je preprost. Starši otroka, ki ni bil takoj sprejet v slovenski oddelek, poiščejo alternativo oz. od občine sprejmejo to, kar jim ponudi: mesto v italijanskih jaslih. Redko se zgodi, da otroka družina obdrži doma. Tako redko: le štirje otroci ...

Kje pa je v tem problem, bo kdo trdil, otroci, ki so stari od treh mesecev do treh let, so pač majhni ... A kljub temu z jezikovnega vidika ni vseeno, kakšno je okolje, v katerem preživijo dober del dneva. Predvsem ko izhajajo iz mešane družine, kjer je le eden od staršev Slovenec.

»V dvojezičnem okolju poteka razvoj otrokovega govora enako kot v enojezičnem okolju. Od rojstva do 3. leta starosti sta jezika, ki ju otrok usvaja, sestavni del zgodnjega razvoja, ki je kognitiven in hkrati jezikoven,« je za Primorski dnevnik pojasnila psihologinja in strokovnjakinja na področju psihologije jezika Susanna Pertot. »Dvojezični otroci od rojstva usvajajo istočasno besedišče in tudi slovnične strukture vsakega jezika posebej. Obstaja namreč en sam proces notranjega usvajanja govora, ki ima lahko dva različna jezikovna izhodna kanala.«

»Nekatere raziskave, izvedene v svetu, pa so pokazale, da je ob vstopu v vrtec dvojezični otrok, ki je obiskoval večinske jasli, sposoben sestavljati preproste stavke v večinskem jeziku. V manjšinskem jeziku pa največkrat pozna in uporablja pretežno le samostalnike. Ker glagolov ne pozna, v manjšinskem jeziku stavkov ne sestavlja. To pomeni, da manjšinski jezik zaostaja za večinskim,« dodaja strokovnjakinja. Ravnovesja ni in dominantni jezik postane, v primeru tržaškega okolja, italijanščina.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.