Sobota, 21 maj 2022
Iskanje

Novi koronavirus je diskriminatoren

Pogovor s psihiatrom Benedettom Saracenom, ki bo danes predstavil svojo knjigo

Trst |
20. jan. 2022 | 14:24
Dark Theme

Novi koronavirus ni demokratičen virus. Prav nasprotno. Je zelo diskriminatoren, saj je v večji meri prizadel socialno šibkejše družbene sloje. Pa najsi bodo to Afroameričani v ZDA, priseljenci v Angliji ali starejši v oskrbovalnih domovih v Italiji. To tezo zagovarja Benedetto Saraceno, psihiater, ki je v preteklosti sodeloval s Francom Basaglio in je pred nedavnim izdal knjigo z naslovom Un virus classista. Pandemia, disugluaglianze e istituzioni (založba Alpha beta Verlag iz Merana, Zbirka 180), o kateri bodo danes ob 18. uri na daljavo govorili v sklopu bralnega cikla Stalne konference za duševno zdravje Franco Basaglia. Z avtorjem, ki je med letoma 1999 in 2010 v Ženevi vodil oddelek za duševno zdravje in odvisnosti Svetovne zdravstvene organizacije, smo pred današnjim srečanjem spregovorili zlasti o družbenih posledicah koronavirusa.

Zakaj je novi koronavirus razredno diskriminatoren?

Že od vsega začetka, ko je izbruhnila pandemija, se govori, da gre za virus, ki nikomur ne gleda v obraz. Stalno ponavljajo, da virus prizadene tako mlade kot stare, tako bogate kot revne. A v resnici ni tako. Virus sploh ni tako demokratičen, kot ga predstavljajo. Še več, izbral je sistem družbene slojevitosti. Če pogledamo statistiko umrlih, nam ta pove, da je za covidom-19 umrlo več revnih ljudi. Obstaja vez med družbenim stanjem ljudi in zbolevanjem. Dokazano je, da imajo boljše možnosti ozdravitve ali poteka okužbe ljudje, ki živijo v privilegiranem okolju. Seveda za družbeno slojevitost niso krivi ne bogati in ne revni, pa čeprav ta sistem še zmeraj vključuje njihovo življenje in ga oblikuje.

Tudi epidemije, ki so v preteklih stoletjih prizadele človeka, so bile družbeno nekorektne.

Tako je. Če se spomnimo samo kug v antiki, srednjem in novem veku, vidimo, da so v mestih ostajali revni ljudje, bogati pa so bežali v svoje vile na podeželju.

Se strinjate, da so bile največje družbene razlike opazne med zaustavitvijo javnega življenja med prvim valom pandemije?Popolnoma se strinjam z vašim opažanjem. Za družine, ki živijo v majhnih stanovanjih brez balkonov ali dvorišč, je bilo bivanje za zaprtimi vrati veliko bolj naporno kot za družine, ki živijo v hišah. V majhnih stanovanjih je tudi možnost za okužbo večja kot v velikih. O tem vidiku pandemije se je doslej govorilo premalo. Veliko se govori o zdravstvenem obvladovanju pandemije, bolj malo pa o njenih socialnih posledicah.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Italijanska vlada je odločila, da zaradi manjše razpoložljivosti energentov zaradi vojne v Ukrajini temperature ob uporabi klimatskih naprav ne smejo biti nižje od 27°C, pozimi pa ne bodo smele presegati 19°C (+/- 2°C).

17. maj. 2022 | 6:00
Soglašam, ker menim, da gre za upravičeno žrtev
Soglašam le delno, ker menim, da je ob omenjenih temperaturah poleti pretoplo in pozimi premrzlo za življenje in delo
Odločitev zavračam, ker menim, da je neustrezna
Odločitev odločno zavračam, ker menim, da gre za neupravičeno žrtev
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo