Obiskovanje Jadranskega zavoda združenega sveta je zanj izredna sreča

Azzez Khudeede je star 21 let, prihaja iz Iraka in bi rad postal zdravnik. Tako bi lahko povzela njegovo zgodbo, pri tem pa moram izpostaviti še posebnost, ki je najpomembnejši steber v njegovem življenju: Azzez je Jazid.

Jazidi so etnična manjšina, ki je vzniknila v Kurdistanu pred približno 4000 leti, počasi pa se je razširila po vsem Bližnjem vzhodu. Jazidi so zelo miroljubna manjšina, ki ima tudi svojo posebno vero: verjamejo v enega boga (kurdsko »Khode«), ki je ustvaril vesolje, niso pa striktno religiozni. Zaradi močne muslimanske prisotnosti so Jazidi kmalu postali nezaželeni. Že od 7. oziroma 8. stoletja so začeli muslimani Jazide preganjati. Od takrat je manjšina po lastnih navedbah doživela 74 genocidov: na začetku je štela približno 18 milijonov pripadnikov, danes pa jih ni niti milijon. Vsi Kurdi so bili nekoč Jazidi, danes Kurde identificiramo predvsem po jeziku, sicer pa so prestopili v islam. Zanimivo je, da so še kar zaprta manjšina; če se na primer poročijo z nekom, ki ni Jazid, niso več pripadniki te manjšine.

Vrnimo se k Azzezu. Rodil se je v Shinhalu, majhnem mestecu v Iraku, ki se nahaja prav na meji s Kurdistanom, zato se politično upravljanje tega mesta spremeni, ko se menjajo vlade. Tam je odraščal v zelo miroljubnem okolju in preprosto: elektriko so imeli samo dve uri na dan, dostop do čiste vode je bil tudi vprašljiv, jedli so lokalne pridelke in vsa družina je spala na dveh posteljah (Azzez ima štiri brate in dve sestri). Med najinim pogovorom je Azzez večkrat poudaril, da je obiskovanje Jadranskega zavoda Združenega sveta v Devinu zanj izredna sreča, počuti se kot kralj: ima lastno sobo in posteljo, elektrika in voda sta ves čas na razpolago in lahko celo izbere, kaj bo jedel.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.