Od kod in zakaj se podajajo na pot

»Podatki Organizacije združenih narodov kažejo, da je na svetu za vsakih devet oseb ena lačna, za vsake tri pa ena podhranjena. Vsako minuto se zato na pot za boljše življenje odpravi 24 ljudi.« Tako je dijakom četrtih razredov liceja Franceta Prešerna včeraj razložil splošni sodnik na sodišču za mladoletne v Trstu Lucio Prodam. Nekdanji vodja urada za priseljence na tržaški prefekturi je skupaj z zdajšnjim vodjem Igorjem Kocijančičem dijakom prikazal, zakaj prihaja do migracij in kako migrante sprejemajo v Trstu.

»Deseti člen italijanske ustave zagotavlja pravico do azila,« je poudaril Lucio Prodam. To sicer pomeni, da lahko migranti zaprosijo za azil, posebna komisija pa obravnava njihovo prošnjo. »Problem nastane, ker se tudi tisti, ki jim je bila prošnja zavrnjena, ne vrnejo oz. se ne morejo vrniti,« je razložil. Tako naj bi bilo v Italiji po nekaterih ocenah danes približno 650.000 nezakonitih priseljencev. Prošnjo za azil ponavadi odobrijo tistim osebam, ki prihajajo iz držav, kjer je prišlo do političnih konfliktov, a danes prihaja vse več ekonomskih in podnebnih migrantov, katerih prošnje večinoma zavrnejo,« je pojasnil Prodam.

Nadalje je orisal, kakšna je situacija v Aziji in Afriki, od koder bežijo ljudje. V Trst sicer v glavnem prihajajo iz Pakistana, Afganistana, Bangladeša in Iraka. »V Afganistanu divja vojna že od 19. stoletja, prihodi iz te države pa so se pomnožili od poletja leta 2021, ko so oblast v njej ponovno prevzeli talibani,« je pojasnil dijakom. V Afriki prihaja do invazije multinacionalk, ki izkoriščajo zemljo in podzemne bogate kamnine s te celine. »Kongo je zelo bogat s kobaltom, bakrom in koltanom, a njihovo pridobivanje nadzira le peščica ljudi, zaradi česar prihaja do vojn, v katerih je v zadnjih 20 letih umrlo enajst milijonov ljudi,« je sliko opisal Prodam.

Igor Kocijančič je spregovoril o sprejemanju migrantov v Trstu. »Ko sem se začel ukvarjati s tem leta 2013, je bilo v Trstu med 30 in 35 prosilcev za azil. Že leto kasneje jih je bilo več kot 130, danes pa jih je okrog 1200 v javnih nastanitvenih kapacitetah,« je stanje prikazal Kocijančič.

Več v torkovem Primorskem dnevniku.