Opozicija v petih letih mandata Dipiazze pogrešala dialog in sodelovanje

V zadnjih petih letih se je tržaški občinski svet, ki je v torek imel zadnjo redno sejo pred oktobrskimi volitvami, sestal 153 krat, sprejel 373 sklepov, sklical 1162 občinskih komisij, mestni svetniki pa so sprejeli 775 svetniških pobud. Tržaški občinski svet je za svoje delovanje v zadnjih petih letih potreboval malo več kot 2,6 milijona evrov, kar je manj kot v preteklosti.

S temi številkami je na včerajšnjem srečanju s predstavniki medijev postregel predsednik občinskega sveta Francesco di Paola Panteca (Lista Dipiazza), ki je zadovoljen s celotnim izkupičkom, čeprav se je njegov predsedniški mandat začel šele julija 2019, ko je s predsedniškega mesta zaradi službenih obveznosti odstopil strankarski kolega Marco Gabrielli. Kot je spomnil, so v petletnem mandatu potrdili celo vrsto pomembnih aktov, tudi predlog odloka o podrobnem načrtu za mestno jedro.

Eden od največjih izzivov tržaškega občinskega sveta je bila vsekakor vzpostavitev sistema spletnih sej mestnega sveta, ki so ga začeli uporabljati med epidemijo. »Naš pravilnik ni dopuščal sej na daljavo. Ob izbruhu epidemije smo morali ukrepati takoj, spremenili smo poslovnik in vzpostavili postopek za izvedbo sej, ki bi bil ekvivalenten običajni. Bili smo ena prvih občin v Italiji, ki je že na začetku epidemije na daljavo potrdila proračun,« je dejal predsednik mestnega sveta in naštel še glavne sprejete akte Dipiazzove uprave.

Izpostavil je odobritev novega pravilnika lokalne policije (2017), pravilnik o vzpostavitvi turistične takse, dopolnitev pravilnika o vrtcih, odobritev variante prostorskega načrta in načrta za trajnostno mobilnost. Pohvalil pa je tudi sodelovanje z mestnimi svetniki levosredinske opozicije, ki je bilo po predsednikovih besedah konstruktivno.

Drugačnega mnenja je vodja svetniške skupine Demokratske stranke v mestnem svetu Fabiana Martini. Ključni očitek se nanaša na zavračanje vsega, kar je prišlo iz vrst opozicije. »Na različnih sejah smo opozorili, da nas koalicija načrtno ignorira. Skoraj nobena naša svetniška pobuda ni dobila oznake nujnosti, koalicija je vlagala svetniške pobude samo zato, da si je izborila pozornost medijev, o pomembnih aktih pa smo razpravljali hitro in površno. Koalicija nam sploh ni dala možnosti, da bi na komisijah poglobili določene teme. Naša dopolnila k različnim dokumentom so bila vedno zavrnjena. Edino dopolnilo, ki ga je koalicija sprejela, je bilo dopolnilo k lanskemu proračunu, s katerim smo prosili, da bi fond za pomoč družinam v stiski obogatili s sredstvi, ki jih imajo za svoje delovanje na voljo svetniške skupine,« je (ne)sodelovanje z opozicijo opisala Martinijeva.