Pomisleki glede žičnice se množijo

Umeščanje žičniške infrastrukture med Trstom in Krasom postaja vse bolj zahtevna in zapletena naloga. Če že ne misija nemogoče. Vsem je znano da krajani območij, kjer bi morali postaviti stebre, ostro nasprotujejo žičniški napravi, zdaj pa se zdi, da nad njo nikakor niso navdušeni varuhi kulturne dediščine. Direktorica Deželnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Simonetta Bonomi je na včerajšnji preliminarni konferenci pristojnih organov in služb izrazila celo serijo pomislekov glede žičnice. Občina Trst je na kritike odgovorila, da bo do prihodnjega sestanka, do katerega bi moralo priti v roku meseca in pol, poskusila dopolniti pomanjkljivosti.

Na včerajšnjem sestanku je sodelovalo kar 40 subjektov, ki so tako ali drugače povezani s projektom žičniške naprave. Gre za prvi uradni sestanek, ki je sicer potekal na daljavo, na njem pa so primerjali različne poglede na projekt, kateremu je Evropska unija namenila kar 48 milijonov evrov iz programa za okrevanje. Ker je pred nedavnim deset milijonov evrov za kritje razlike zaradi podražitve surovin in gradbenih materialov prispevala tudi Državna investicijska banka, so na konferenci sodelovali tudi njeni predstavniki. Sestanku so prisluhnili tudi predstavniki ministrstva za infrastrukturo.

Vodja občinskega oddelka za načrtovanje Giulio Bernetti, ki je tudi eden od glavnih avtorjev zamisli za vzpostavitev tovrstne oblike trajnostne javne mobilnosti, ni bil pretirano razočaran nad potekom sestanka, čeprav ni dobil zelene luči za realizacijo projekta.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.