Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Ponosni na preteklost, vpeti v multietični Trst prihodnosti

V knjigarni Ubik večer o srbski pravoslavni skupnosti

Trst |
22. feb. 2024 | 16:13
Dark Theme

Doprinos srbskih priseljencev k izoblikovanju in rasti Trsta kot pomembnega pristaniško-trgovskega mesta za časa Avstro-ogrskega cesarstva je bil več kot zaznaven, danes pa srbska pravoslavna skupnost po eni strani neguje tako jezikovno-kulturno zapuščino kot veroizpoved, po drugi pa si prizadeva, da bi bila prepoznavna predstavnica multietničnega sodobnega Trsta. To sta bili izhodiščni tezi srečanja iz niza »Trst. Literarni prepleti«, namenjenega srbski pravoslavni skupnosti v mestu. Pobudnica in gostiteljica niza je tržaška knjigarna Ubik, katere prostori so bili skorajda pretesni, da bi sprejeli vse, ki jih je tokratna tema pritegnila.

Predstavitev z naslovom Verska srbsko pravoslavna skupnost v Trstu, od 18. stoletja do danes so oblikovali Lidija Radovanovic, predsednica Zveze Srbov v Italiji, Danica Krstić, umetnostna zgodovinarska in turistična vodnica in Rade Ilić, odgovorni za Knjižnico srbske pravoslavne skupnosti v Trstu. Lidija Radovanovic, ki je tudi vodila srečanje, je v strnjeni obliki orisala nastanek in delovanje srbske skupnosti. Mesto, ki je s pridobitvijo statusa prostocarinskega pristanišča (18. marca 1719) dobilo velike razvojne možnosti, je pritegnilo veliko ljudi. Med temi Srbe in Grke, ki so najprej sestavljali enotno pravoslavno »ilirsko« skupnost, kot so jo uradno imenovali. Vendar so se odnosi zaostrili, ko je skupnost dobila dovoljenje za lasten verski hram. Prevladala je srbska oziroma slovanska opcija, tako da so se grški pravoslavci odločili, da si bodo postavili lastno cerkev. In tako je še danes: srbska pravoslavna stoji ob kanalu, grška na nabrežju. Vendar pa, tako je zagotovila Radovanovic, »so grški in srbski pravoslavni bratje vedno živeli v harmoniji«.

Dejstvo, da si je lahko tedanja pravoslavna skupnost lahko omislila svoj verski hram v tedanjem mestnem središču, dokazuje, da je bila skupnost dovolj premožna in politično vplivna. Srbi so bili predvsem ladjarji, pomorščaki in trgovci. O njihovi moči pričajo številne razkošne palače, postavljene v 18. stoletju ob kanalu, v 19. stoletju pa predvsem na nabrežju. Če so priseljeni Srbi prispevali predvsem k gospodarskemu razcvetu Trsta, so se predstavniki druge in tretje generacije uveljavili tudi na drugih področjih, npr. kot ugledni zdravniki.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava