Popolna »enciklopedija« tuna in našega morja

Neutrudni kapitan in ladijski inženir Bruno Volpi Lisjak je poskrbel za nov podvig, popolno »enciklopedijo« tuna in našega morja, knjižno dragocenost Tuni in Slovenci povezani skozi stoletja, ki na široko obravnava morsko temo od antike do današnjih dni, od Feničanov do Slovencev, mimo tunolova seveda, ki je močno zaznamoval gospodarsko in politično dogajanje v naših krajih. Izšla je pred slabim mesecem dni pri založbi Mladika in včeraj so jo v roke lahko dobili udeleženci Kave s knjigo v Tržaškem knjižnem središču. Avtorja in goste - Jožeta Pirjevca, ki je podpisal spremno besedo, Ivano Suhadolc, ki sledi Volpijevemu pisanju, in predsednika kriškega Ribiškega muzeja Franca Cossutto, je uvedla zastopnica Mladike Nadia Roncelli. Volpiju Lisjaku so se včeraj oči svetile, ko je občinstvu lahko spregovoril o bliskovitem tunu, ki v 7 sekundah doseže celo 100 km/h. »Stvarni inženir« je ribo natanko preučil in idealno sestavil, je ugotavljal gost: nobenih vrtincev ne ustvarja pri repu med plavanjem, ima dve različni krvni kroženji oz. dve različni temperaturi pa 30% večje škrge od ostalih rib, da bi pridobil več kisika. »Tun se je kot edina riba vrinil v človeško kulturo. Z njim so se ljudje nasitili, pa tudi obogateli, zato so ga Feničani in Grki, na primer, upodabljali tudi na kovancih.« Opozoril je na prve oblike konzerviranja - v soli, pozneje v olju oz. v anforah, ki so jih našli tudi v Nemčiji. Tunov danes pri nas ni več, ker so jim na jugu prestregli migracijsko pot, ki je vodila od Apulije, mimo dalmatinske obale do nas in nazaj po italijanski jadranski obali. Na jugu Italije jih danes lovijo s 50-metrskimi ladjami, s pomočjo električnih naprav in sonarjev ter helikopterjev, tako da tunu nikakor ne uspe mimo ...