Ovekovečili so Afriko, ki se je osvobajala kolonialnih okov in je iskala svojo lastno identiteto, njene ljudi, njihov vsakdan ter sanje. Seydou Keïta, Malick Sidibé in Samuel Fosso veljajo za tri najbolj znane afriške fotografe, čeprav je zahodni svet njihov talent odkril in začel ceniti šele v zadnjih letih. V Skladišču idej na tržaškem mestnem nabrežju so včeraj odprli razstavo preko sto afriških portretov, ki bo na ogled do 11. junija. Prireja jo Deželni zavod za kulturno dediščino Furlanije - Julijske krajine (ERPAC), fotografije pa so posodili razstavišče sodobne umetnosti v Ženevi, umetnostna galerija Jean Marc Patras iz Pariza, fundacija Modena Arti Visive in razni zasebniki.
Gre za pravo popotovanje skozi portrete. Tovrstno umetniško upodabljanje ljudi je bilo iz zgodovinskih, političnih, socialnih in verskih razlogov priljubljen način izražanja številnih afriških fotografov. Kustos Filippo Maggia trdi, da lahko razstavo pravzaprav pojmujemo kot štafeto, ki pokriva dolgo obdobje afriške zgodovine. Keïta (1921-2001) in Sidibé (1936-2016) sta svojo fotografsko pot začela v malijski prestolnici Bamako. Prvi je fotografski aparat vzel v roke v času, ko je bil Mali še francoska kolonija, njegove prebivalce je spremljal v obdobju pred osamosvojitvijo leta 1960. Drugi je bil dejaven v letih takoj po njej.
Samuel Fosso (1962), pripadnik etnične skupine Igbo, ki se je včeraj osebno udeležil odprtja razstave, pa pripada kasnejši generaciji in je njuno dediščino predelal na čisto svoj način. Namesto portretov se je posvetil avtoportretom in ironični interpretaciji stereotipov, s katerimi je Zahod tolmačil Afriko. Pri njem se poleg črno-belih pojavljajo tudi barvne fotografije.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.
Seydou Keïta je v studiu posnel fotografije ljudi v tradicionalnih afriških oblačilih (FOTODAMJ@N)