»Pravico do reševanja na morju potrjujejo vse mednarodne konvencije«

Če bi se utapljali, bi hoteli in upali, da vam kdo priskoči na pomoč. Na tem zelo preprostem, vendar žal ne za vse samoumevnem načelu, je leta 2019 nastala italijanska nevladna organizacija ResQ, ki z ladjo ResQ People rešuje migrante na morju. Ena izmed njenih duš je Cecilia Strada, hči vojnega kirurga Gina Strade. Prvič so odpluli 7. avgusta 2021 in na svoj krov spravili 166 ljudi. Oktobra istega leta pa so pred najhujšim rešili 59 oseb. Kmalu bo spet na poti. Njena ekipa se od nedavnega mudi tudi v Trstu, kjer nudi osnovno pomoč migrantom balkanske poti.

Več o tem nam je povedal član upravnega odbora ResQ Alessandro Rocca, novinar, fotograf in avtor dokumentarnih filmov iz Turina, ki je delu skupine posvetil tudi knjigo. Danes ob 18. uri bo med gosti uvodnega večera 12. niza Rose Libri Musica Vino (Vrtnice, knjige glasba, vino) v rožnem vrtu svetoivanskega parka. Organizatorja, zadruga Monte San Pantaleone in Univerza v Trstu sta namreč prvo letošnje srečanje posvetila ravno delu te organizacije.

Nas je brodolom v morju pri Cutru v Kalabriji, v katerem je februarja umrlo več kot 90 migrantov, kaj izučil?

Če govorimo o italijanski vladi, lahko trdim, da nas ni naučil prav ničesar. Tovrstne tragedije se žal ponavljajo že preveč let in se nič ni spremenilo. V bistvu uredbe vseh vlad, ne le sedanje, ne glede na njihovo politično prepričanje, nasprotujejo osnovnemu načelu, da je treba priskočiti na pomoč vsem, ki so se znašli v nevarnosti na morju. Gre za pravico, ki jo potrjujejo vse mednarodne konvencije.

Če manjše plovilo, na katerem bi stalo največ osem ljudi, prevaža 40 oseb, ni dosti kaj debatirati. Vsak hip se lahko prevrne in jim je torej treba pomagati. Najprej je treba rešiti življenja, potem lahko govorimo o vsem ostalem, pa naj bodo to sprejemanje prosilcev za azil, migrantski valovi, enakomerna porazdelitev migrantov na celotnem državnem območju in vse ostalo.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.