Prijava
Pomanjkanje storitev najbolj prizadene starejše prebivalce (FotoDamj@n)
Ženska ekipa lekarne na Kolonkovcu, ene redkih dejavnosti v tej mestni četrti (FotoDamj@n)
Evans v svojem baru pripravlja sladoled, slaščice in peče tudi kruh (FotoDamj@n)
Dark Theme
»V 31 letih, odkar delam tukaj, je četrt postala zapuščena, podobno kot druge predmestne četrti. Škoda, ker je to lep predel.« Besede lekarnarice Eleonore, ki dela na Kolonkovcu, bi lahko opisale marsikateri predel Trsta. V kraju, kjer je bil delež slovensko govorečih prebivalcev nekoč kar velik, pa ni samo razlogov za obupavanje.
Ogled Kolonkovca smo začeli na tamkajšnjem placu, širšem delu Ulice Costalunga, kjer najdemo danes še bar in lekarno, nekoč so tu delovali čevljarna, pekarna, mlekarna ter trgovini z oblačili in živili. Eleonora se s svojimi sodelavkami, predvsem zaradi svojega poklica, zelo zaveda problemov starejših občanov v tem predmestnem delu Trsta. Zaradi pomanjkanja storitev, je ocenila, postaja življenje na tem koncu vse prej kot udobno. Na Kolonkovcu je ostal le en družinski zdravnik, še pred kratkim so imeli tudi drugega in pediatra.
V drugih časih je bila četrt kar živahna. Tamkajšnja slovenska skupnost, ki se jo danes lahko popiše z dvema rokama, je premogla dve kulturni društvi, Rovte-Kolonkovec in »le« Kolonkovec. Prvo je imelo sedež v Rovtah, drugo na Ženjanu. Zastor nad krožkom v Rovtah je padel pred približno petimi leti, zadnja leta pa je od društva, ki je nekoč zaslovelo spričo svoje amaterske dramske skupine, ostalo le par članov.
»Dvajset let delam tukaj in vse se je spremenilo, vse trgovine se zapirajo. Ogromen problem je predstavljalo zaprtje prodajalne Coop,« je ocenila Marina, zaposlena v frizerskem salonu na Trgu Metastasio. »Večina mladih gre po nakupe drugam,« je ocenila. Zaprtje vseh prodajaln z živili na širšem območju Kolonkovca pa je pustilo na cedilu vse starejše občane.
»Bar pa je za te kraje rešitev,« je dodala Marina. V baru nas je nagovoril njegov lastnik Evans, ki je po rodu iz Nigerije. »Tukaj so nas dobro sprejeli, mi pa skušamo pomagati, kolikor nam uspe,« je dejal slaščičar in sladoledar. Sprva je odprl le bar z domačimi sladicami in sladoledom, po zaprtju zadnje pekarne pa je začel peči domač kruh. »Pečemo kruh in sladice, panetone, kolombe, presnece in potice ter pripravljamo sladoled. Z barom krijemo tako štiri trgovine, odprti smo od ponedeljka do nedelje. Enodnevno mirovanje bi bilo za prebivalce problematično,« je ocenil.
