Prijava
Udeleženci včerajšnje Tržaške osmice na Slofestu, v ozadju avtobus oldtimer (FOTODAMJ@N)
Tržaška osmica na Slofestu (FOTODAMJ@N)
Udeleženci Tržaške osmice na Slofestu v avbobusu oldtimerju (FOTODAMJ@N)
Tržaška osmica na Slofestu (FOTODAMJ@N)
Udeleženci Tržaške osmice na Slofestu pred avtobusom oldtimerjem (FOTODAMJ@N)
Tržaška osmica na Slofestu (FOTODAMJ@N)
Dark Theme
Pred današnjim začetkom osrednjega festivala slovenske kulture v Italiji se je včeraj odvijal še zadnji preddogodek Slofesta. Mladi odborniki Zveze slovenskih kulturnih društev so priredili Tržaško osmico. Ta ni bila, kot bi lahko slutili, osmica v zamejskem smislu, temveč dejanska osmica, ki jo je star avtobus zarisal po Trstu. Med vožnjo pa so na osmih postojankah mladi med 15. in 20. letom starosti udeležencem podrobneje predstavili preteklost, sedanjost in prihodnost slovenstva v tržaškem mestnem središču, Škednju, pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu ter v Barkovljah in Rojanu.
Silos in pomol sv. Karla
Prva postaja je bila na parkirišču na Trgu Città di Santos, kjer je nekoč stala dvorana Tripcovich, med vhodom v Staro pristanišče in kipom cesarice Sisi, ki nam nudi »nostalgičen pogled na monarhijo, ko smo se Slovenci selili v Trst,» kot je lokacijo opisal recitator Ilija Ota. Danes se k nam selijo drugi, ki jih je udeležencem (teh je bilo nekaj manj kot 50) predstavil Ali Mudassar, Pakistanec, ki že sedem let živi v Trstu. V mestu, ki ga je sprejelo, se sedaj zavzema za tiste, ki so komaj prišli in prevečkrat živijo v nečloveških pogojih v silosu. Pretresenim udeležencem je povedal o nedavnem srečanju z družino iz Irana, katere otroci so jedli zemljo.
Na začetku nekdanjega pomola sv. Karla (Audace) je osemnajstletna Erin Pizzol predstavila slovenski pogled na tržaško mestno središče. Poleg mame s Proseka v svoji četrti sicer ne pozna nobenega Slovenca. V vrtec, šolo, na maše in nauk je vedno zahajala v Barkovlje. Edini slovenski spomini v mestnem središču so v Narodni in študijski knjižnici. Svojo prihodnost, kljub vsemu, vidi v topli Kaliforniji. »Za svoj Trst, mesto, v katerem sem odraščala in ga bom čez eno leto zapustila, si želim, da bi se nadaljevala izmenjava med jeziki, kulturami in verami, da bi burja ostala tako močna, da bi še naprej preganjala skrbi ljudi, ki se bodo sprehajali po tržaških ulicah,» je sanjavo zaključila.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.
