Pri Fernetičih je ključno sodelovanje vseh

Leto 2025 je bilo za območje ob mejnem prehodu Fernetiči problematično, saj ga je - poleg nadaljevanja policijskega nadzora, ki na slovensko-italijanski meji traja že dobri dve leti - zaznamovala poznopoletna prometna kriza, ko je zaprtje vipavske hitre ceste H4 udeležencem v prometu, tukajšnjim prebivalcem in gospodarstvu povzročila veliko nevšečnosti. Lokalne uprave in institucije pa so s skupnimi močmi kljubovale težavam in jih naposled tudi rešile.

To je bila vezna nit ponedeljkovega srečanja na meji, ki so se ga na pobudo občin Sežana in Repentabor udeležili tudi predstavniki varnostnih organov iz Italije in Slovenije ter drugih institucij. Glavno besedo sta imela župana Sežane in Repentabra Andrej Sila in Tanja Kosmina, ki sta si tudi izmenjala darili. »Naša povezanost je brezmejna, meja za nas ni ovira, ravno to želiva posebej poudariti ob tej priložnosti,« je dejal Sila in se zahvalil vsem, ki so prisluhnili občinam ob nastopu težav zaradi zaprtja vipavske hitre ceste ter omogočili prebroditi tisti težek trenutek. Izrazil je upanje, da bo v tem duhu mogoče preprečiti težave tudi v letu 2026, ko se bo zapora ponovila.

Županja Kosmina je zadovoljna, da sta sosednji občini lani ponovno začeli prirejati prednovoletno srečanje. Potrdila je, da je bilo težkih trenutkov zaradi poletne zapore kar precej, za težave se je opravičila prebivalstvu obmejnega območja in poudarila pomen Fernetičev za to ozemlje.

Slovenski generalni konzul v Trstu Gregor Šuc je izrazil željo, da bi leto 2026 prineslo predvsem mir v Evropi in drugod, tudi on pa se je zahvalil vsem deležnikom, ki so vsak po svoje pripomogli k ureditvi vprašanja prometa ob meji.

Pozdravili so še predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Nives Cossutta in predstavniki openskih karabinjerjev, italijanske prometne, obmejne in finančne policije, koprske policijske uprave ter repentabrske civilne zaščite. Poudarek je bil tudi na tem, da so dobri osebni odnosi zelo koristni v boju proti čezmejnemu kriminalu.