Prihodnost študija slovenščine na tržaški univerzi negotova

Krepitev čezmejnega sodelovanja, razvoj akademskih programov v slovenskem jeziku na tržaški univerzi, priznavanje diplom in kajpak odselitev univerze iz stavbe Narodnega doma v Ulici Filzi so bile teme, ki sta se jih Nives Cossutta, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), in njen deželni tajnik Livio Semolič lotila na srečanju z rektorico Univerze v Trstu Donato Vianelli, prorektorjem Maurom Tretiachom ter z generalnim direktorjem Marcom Porzionatom.

Dve temi sta v pogovoru posebno izstopali, saj odpirata marsikatero vprašanje in upravičeno skrb. V prvi vrsti je študij slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Trstu. Ob skorajšnji upokojitvi profesorja Mirana Košute, predstojnika stolice Slovenskega jezika in književnosti na Oddelku za humanistične študije, se namreč odpira vprašanje zagotavljanja nadaljevanja študijskih programov prve in druge stopnje v okviru humanističnih študijev.

Kako naprej?

Predstavniki univerze so namreč namignili na finančne težave in proračunske reze, ki kot Damoklejev meč visijo nad univerzo. »Ohranjanje teh programov v slovenskem jeziku je za Trst in širši čezmejni prostor izjemnega pomena,« sta ocenila Cossutta in Semolič in potrdila, da bi bilo krčenje ali celo ukinitev slovenščine na tržaški univerzi nedopustno, saj je ravno večjezičnost glavni adut mesta, njegove identitete, »pa ne samo zaradi pristojnosti slovenske manjšine, pač pa tudi zaradi njegove povezovalne čezmejne vloge«.

Iskanje dolgoročnih rešitev je tačas prioriteta, ki jo gre zasledovati tako na deželni kot tudi na državni institucionalni ravni v obliki finančne pomoči, kot to že počenja Republika Slovenija.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku