Projekta se je lotil kot glasbenik, ki bere orkestralno partituro

Staro pristanišče predstavlja primer degradiranega območja, ki za uspešno preobrazbo potrebuje dobro premišljen in celovit pristop k urbani regeneraciji, pri katerem se morajo srečati in učinkovito povezati notranji in zunanji deležniki. Sodobni trajnostni načrt je v procesu urbane regeneracije treba razvijati večsmerno, odprto in predvsem od zgoraj navzdol kot od spodaj navzgor, ustvariti je treba skladno celoto. Ljudje, prostor, arhitektura, po tem vrstnem redu je treba načrtovati učinkovito urbano regeneracijo.

To je na današnji prvi uradni predstavitvi smernic za načrtovanje zelenih površin v Starem pristanišču pred strokovno publiko dejal nemški arhitekt Andreas Kipar, ki je tržaško opuščeno območje natančno opazoval od februarja letos. »Območje sem večkrat prehodil po dolgem in počez, prisluhnil sem vsem njegovim niansam, tako kot glasbenik bere orkestralno partituro. In ponosen sem, da sem skupaj z 12 kolegi v tako kratkem času pripravil idejno zasnovo območja,« je danes v dvorani Luttazzi v Skladišču 26 dejal nemški arhitekt. Ta bi se revitalizacije degradiranega območja lotil na nov način, paradigmo bi obrnil in začel najprej z urejanjem javnega prostora med že obstoječimi industrijskimi poslopji. Le tako bi se, tako arhitekt, ustvarila skladna celota, saj morajo biti objekti in zunanje površine smiselno povezani.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.