Psi in vodniki so v Repnu iskali pogrešane osebe

»Če smo rešili eno osebo, smo dobro opravili svoje delo.« Na Tržaškem se v teh dneh z vodniki uri petnajsterica psov za iskanje in reševanje ljudi. Trening prireja Zeleni križ iz Občine Cumiana v okolici Turina, ki je sicer načeloma pristojen za reševanja v Piemontu, vsak teden pa skrbijo njegovi inštruktorji za treninge po celi Italiji. Oddahnejo si le avgusta in v dneh okoli božiča. Tržaški trening so priredili v sodelovanju z združenjem K9 Mantrailing Trieste.

Pot do izurjene dvojice vodnika in psa za iskanje pogrešancev je dolga, saj zaobjema načeloma leto in pol do dve leti treningov. Včerajšnji dan v Repnu je bil morda neprijeten zaradi dežja, a to ni ustavilo nikogar. Pogrešance, je bilo večkrat slišati, je treba iskati tudi v dežju, burji in snegu. Urjenje je vodil Ivan Schmidt, spremljala ga je vodja oddelka združenja Croce Verde di Cumiana za reševanje s psi Vassilia Sacco. Včerajšnje padavine vsekakor zdaleč ne spadajo med najbolj naporne faze urjenja.

Schmidt nam je pojasnil, da je že marsikdo obupal med 48-urnimi treningi. »Ko iščemo nekoga, je tako, morda se lahko kam usedeš in zadremaš le za pol ure,« je dejal. V dežju je delo reševalnih psov vsekakor težje, je poudarila Sacco, tudi med vajami. Vsak pes mora iskati sled osebe, ki se je namenoma skrila. »Ta oseba bo v tem vremenu itak oddajala manj molekul kot spomladi ali poleti,« je razložila Sacco. »Teh malo molekul, kar jih je, pa jih odnese voda.« Podobno zahtevno, a iz drugačnih razlogov, je delo v snegu. Tam molekul elementi ne odstranijo, te pa bodo zmrznile v snegu. »Zato imamo zelo malo časa, da najdemo pogrešanca. Po dveh dneh je to skoraj nemogoče,« je dejala. Veter pa, je poudarila, lahko odpihne molekule, katerim bi sledil pes, več kilometrov stran.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.