Prijava
Špeter v Nediških dolinah(
)
Dark Theme
Kmalu bo minilo 160 let, kar so bili 21. in 22. oktobra 1866 tudi moški prebivalci Benečije in Rezije – tako kot drugod na ozemlju sedanje dežele Veneto in pokrajine Mantova – poklicani, da se na plebiscitu, torej ljudskem glasovanju, izrečejo o priključitvi Kraljevini Italiji. Kot so ugotovili zgodovinarji, je šlo le za formalnost, saj je bila usoda ozemlja že vnaprej določena, poleg tega pa je bila izvedba glasovanja vse prej kot korektno demokratična.
Vsekakor je takrat prišlo do bistvene spremembe v življenju prebivalcev Nadiških in Terskih dolin ter Rezije. Temu mejniku bo jutri posvečen znanstveni posvet, ki ga prirejata Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer med 15. in 19. uro v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu.To bo že šesti zaporedni posvet, ki ga ustanovi skupno pripravljata v Trstu v jesenskem času. Udeležence bodo na začetku pozdravili državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj in direktor Študijskega centra za narodno spravo Tomaž Ivešić.V uvodnem delu bodo imeli kratke referate Aleš Maver (Usodnost plebiscitov v slovenski zgodovini), Ines Beguš (Upravna in sodna ureditev Nadiških dolin v času Beneške republike) in Peter Černic (Zgodovinski okvir združevanja Kraljevine Italije in položaj Benečije).
V drugem delu bodo o izvedbi in posledicah plebiscita spregovorili Jure Banchig (Izvedba plebiscita v Beneški Sloveniji), Egon Pelikan (Prepoved rabe slovenščine v cerkvah v Benečiji leta 1933 in videmski nadškof Giuseppe Nogara), Renato Podbersič (Beneška Slovenija v očeh partizanskega in protirevolucionarnega tabora) in Erika Jazbar (Razumeti Beneško Slovenijo).
