»Samovžigov ognja pri nas ni«

Diana Colombin, ki v domačih Miljah skupaj s sestro vodi trgovino in šiviljsko delavnico, se že več kot trideset let bori z ognjem. Predsednica Prostovoljnega gasilskega društva Breg je bila letos poleti spet na okopih, veliko je bilo manjših intervencij, trije večji požari, na Colu, Padričah in v Tržiču, so zahtevali nekaj več naporov. Prostovoljna gasilka je glasna zagovornica urejenega ter koordiniranega vodenja intervencij. Prepričana je tudi, da bi morali bolje vzdrževati gozdne poti.

Kateri je bil najhujši požar, s katerim ste se spopadali?
Definitivno tisti na Krasu poleti leta 2022. Požar je bil izjemno obsežen, največjo nevarnost pa so v resnici predstavljala neeksplodirana ubojna sredstva. Ogenj smo čakali na cestah, če bomb ne bi bilo, bi lahko zublje napadali globlje v gozdu.

Požar na Krasu predstavlja nekakšen mejnik. Najbrž smo se takrat marsikaj naučili.
(Odkima z glavo) Na deželni ravni se ni spremenilo skoraj nič. Napovedovali so čiščenje gozdnih poti, pa nič. Očistiti bi morali prometnice, predvsem pa steze, po katerih vozijo naša terenska vozila. Če jih zanemarjajo, se pozimi zarasejo in zaprejo. Naše steze so ozke, po njih lahko vozijo le terenci in manjše avtocisterne. Morali bi jih razširiti, da bi bile prevozne za velika vozila. Še nekaj je pomembno pri stezah.

Lahko opišete postopek poziva in odhoda na intervencijo?
Če se kaj zgodi v dolinski občini, samo obvestimo poveljstvo civilne zaščite v Palmanovi in odhitimo. Sicer nas morajo na intervencije v drugih krajih poklicati iz Palmanove. Da bi bili bolj učinkoviti, imamo tržaški in goriški prostovoljci WhatsApp skupino, kjer se obveščamo o požarih v naravi. Če situacija uide izpod nadzora, sami pokličemo v Palmanovo in javimo odhod na teren. Prav tako prek WhatsAppa obvestimo naše dežurne člane, ki se v gasilskem domu preoblečejo in se odpeljejo na teren. Lahko pa se zalomi.

Kako?
Ko je zagorelo v Tržiču, so nam iz Palmanove ukazali »vi ne greste nikamor«, češ da vodje intervencije iz vrst gozdarske policije še ni. Deset minut za tem pa je prišlo povelje, da moramo na požarišče. Ali ne bi bilo bolje, da bi bilo na kraju že pripravljenih za akcijo deset ekip? Pri požarih je vsaka minuta dragocena, tako početje je le izguba časa.

Pri Padričah in v Repnu se je ogenj vnel na samem, sredi suhe gmajne. Ali kdo stoji za požari?
V Karniji in drugod v hribih lahko strela zadene tla in zaneti požar. Takih samovžigov pri nas ni.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku