Nedelja, 03 julij 2022
Iskanje

Slovesnost v spet polni Rižarni pod vtisom vojne

Osrednja govornika tržaški župan Roberto Dipiazza in devinsko-nabrežinska županja Daniela Pallotta; TPPZ z »nežnejšim« programom v znak spoštovanja do ljudi, ki trpijo zaradi vojne

Trst |
25. apr. 2022 | 12:04
Dark Theme

Po dveh letih je bila Rižarna ob italijanskem prazniku osvoboditve izpod nacifašitičnega jarma spet taka kot smo je bili vajeni pred pandemijo ali skoraj. Ljudje so med tradicionalno slovesnostjo, ki jo ob 25. aprilu prireja tržaška občina, spet napolnili edino uničevalno nacistično taborišče na italijanskih tleh. Zaščitne maske na obrazih so vsekakor opozarjale, da vse le ni na nas enako kot pred nastopom novega koronavirusa. Na spremenjeno stanje duha so svarili sami govori, ki so pred oči priklicali vojno vihro v Ukrajini.

(FOTODAMJ@N)
(FOTODAMJ@N)

»Današnji praznik osvoboditve ponovno ogroža Putinova vojna, ki ni le napad na ukrajinski narod, ampak tudi na vrednote, ki so vodilo našega vsakdanjega življenja,« je dejal tržaški župan Roberto Dipiazza. Njegov govor so po ustaljeni navadi prevedli tudi v slovenščino, tako kot tistega devinsko-nabrežinske županje Daniele Pallotta, ki ga je prebral njen odbornik Walter Pertot, donedavni devinsko-nabrežinski podžupan. Dipiazza se je večkrat zaustavil pri vlogi odporništva: »Takrat se je bilo treba odločiti za ali proti okupatorju. Odporništvo je skupna dobrina, zgodovinsko obdobje, ki ga sestavljajo številne trpke osebne zgodbe in zgodbe skupnosti, ki so skupaj utelesile najgloblje vrednote italijanske in evropske civilizacije.«

(FOTODAMJ@N)
(FOTODAMJ@N)

Tako dragocena svoboda pa ni nekaj samoumevnega, nasprotno je občutljiva vrednota, ki jo je treba gojiti, je izpostavila Daniela Pallotta. »Svoboda vključuje tudi odgovornost za lastne izbire. Na to je opozarjal Martin Luther King, ko je izjavil: ‘Moja svoboda se konča tam, kjer se začne svoboda drugega človeka.’ Vse to velja še toliko bolj v našem prostoru, stičišču narodov, ki so se danes naučili mirno sobivati, ker so doživeli strahote vojne,« je pojasnila.

Zbrane sta nagovorili tudi Lucrezia Flora za združenja partizanov in deportirancev ter Emanuela Fregonese v imenu sindikatov. Program so po ustaljeni praksi obogatili tudi verski obredi: katoliški, judovski, grško-pravoslavni in srbsko-pravoslavni. Spet je zadonelo tudi petje TPPZ Pinko Tomažič, ki se je tokrat želel padlim in svobodi pokloniti z »nežnejšim« programom kot sicer v znak spoštovanja do ljudi, ki trpijo zaradi vojne.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava