Table pričajo o slovenski prisotnosti v Bazovici

Ob vhodih ter na nekaterih zidovih bazovskih hiš in domačij bo 96 družinskih imen, vklesanih v kraški kamen, pričalo o slovenski prisotnosti v vasi. Table z družinskimi nazivi je pred štirimi leti začelo postavljati krajevno Slovensko kulturno društvo Lipa, doslej jih je postavilo 84. Jutri, v okviru 36. Dnevov evropske kulturne dediščine in 14. Tedna slovenske kulturne dediščine bo po Bazovici potekal sprehod, med katerim bodo projekt predstavili vaščanom in širši javnosti. Ta je vzbudil precejšnje zanimanje in odobravanje pri domačinih tako kot pri prišlekih, ki so se nastanili v Bazovici.

Projekt kamnitih tabel s slovenskimi imeni je namenjen promociji vaške kulturne dediščine, z njim želijo ohranjati spomin na rodove, ki so soustvarjali zgodovino in identiteto vasi. SKD Lipa ga izvaja s podporo Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja iz Bazovice, ki je kril stroške za izdelavo tabel. Zadnjih 12 tabel so tudi že izdelali, čaka jih še postavitev, jutri pa bodo tudi te na ogled.

Pripovedujejo o vaščanih

Čeprav so prve table postavili leta 2022, se je raziskovalna dejavnost začela že prej, je za Primorski dnevnik povedala Suzana Grgič iz SKD Lipa. Lotili so se takoj po koncu pandemije covida-19, dela je bilo veliko. Kot izhodišče za uresničitev projekta so prelistali seznam bazovskih družin iz knjige Bazovica v objemu naravne in kulturne dediščine Stanislava Renčlja, uporabili so tudi seznam družin ter vseh družinskih članov iz leta 1946, ki ga hranijo v vasi in se zaključi pri hišni številki 219. V glavnem gre za podatke o nekdanjih stanovalcih v hišah in na domačijah v starem vaškem jedru. Seznama so nato nadgradili še z manjkajočimi nazivi.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.