»Trdno sem bil prepričan, da ne bom novinar«

V Gregorčičevi dvorani je prejšnji teden, ob priliki nagrajevanja literarnega natečaja mladinske priloge Primorskega dnevnika Šum, gostoval Grega Repovž, odgovorni urednik slovenskega tednika Mladina. V pogovoru s šumovci je opisal svojo novinarsko kariero in izpostavil glavne težave, s katerimi se danes sooča novinarstvo, ki pa bo po njegovem mnenju kljub vsemu obstalo in vztrajalo pri svojem družbenokoristnem delovanju.

Kako se je začela vaša novinarska pot?

Ker izhajam iz novinarske družine, sem bil trdno prepričan, da bom storil vse, da ne bom novinar. Vendar sem po spletu hecnih okoliščin že pri 15 letih, ko sem obiskoval prvi letnik gimnazije, pristal na Mladini. Takrat so se Mladina in podobne revije borile za versko svobodo v Jugoslaviji, zato sem takrat s sošolcem za šolsko glasilo naredil intervju z ljubljanskim nadškofom, kar je dvignilo veliko prahu. Posledično je oblast prepovedala njegovo nadaljnje izhajanje in prisilno upokojila ravnatelja gimnazije. O tem zanimivem dogodku je takrat poročala tudi Mladina, zato me je povabila k sodelovanju. Prvo leto sem bil tako zadolžen za strežbo kokakole in sendvičev Marcelu Štefančiču in drugim sodelavcem. Kasneje sem storil vse, da bi se tega poklica znebil in se rešil Mladine, ampak sem se ob vsakem poskusu znova vrnil v novinarstvo in naposled v njem obstal.

Katere so bile takratne, katere pa so današnje težave v tem poklicu?

Prva leta sem na Mladini delal pod srečno zvezdo. To je bilo obdobje, ko je imela revija najvišjo naklado in so bili njeni novinarji zelo popularni. Nikoli ni bilo večje konkurence med novinarji, žal pa je obstajala negativna selekcija, ki je bila posledica uredniškega oportunizma. Uredniki so mesta novinarjev dodeljevali njim najbolj prijaznim ljudem, ki pa niso bili nujno najboljši za ta poklic. Novinarstvo je še danes poklic egocentričnih, samovšečnih, vase zagledanih ljudi. V njem potrebuješ visoko stopnjo samozavesti, poleg tega pa moraš ostati skromen. Meja med novinarjem, ki dela za korist družbe in novinarjem, ki se počuti mesija in rešuje svet, je zelo tanka. Ko pa jo novinar prestopi, lahko naredi veliko škodo.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.