»Trudimo se, da bi jim vsaj za nekaj dni omogočili dostojno življenje«

Prvi pridejo v zavetišče nekaj po 18. uri. Mesta je za 20 ljudi, vsak lahko v topli postelji prespi tri noči, na kar pride na vrsto druga oseba brez strehe nad glavo.

»Seveda bi bilo najlepše, ko takih krajev ne bi potrebovali,« je ob našem obisku v Ulici Bonomo priznala Mariaelena Tonini, zaposlena pri Italijanskem solidarnostnem konzorciju ICS, ki mu je občina zaupala upravljanje zavetišča za ljudi brez strehe nad glavo. Edinega, ki ga v celoti financira Občina Trst in je namenjen sprejemanju ljudi na kratki časovni rok: »Trudimo se, da jim ponudimo največ, kar lahko, da vsaj za nekaj dni zaživijo dostojno življenje.«

Mediatorji in psihologi obenem

Zavetišče v Ulici Bonomo deluje med oktobrom in majem, 160 tisoč evrov stane njegovo upravljanje v tem obdobju. Za goste med 18. in 22. uro skrbijo tri osebe, ena pa je dežurna ponoči. »Pri nas prenočujejo sami moški,« je razložila gospa Mariaelena, medtem ko je odklepala vrata omarice, v kateri hranijo milo in druge potrebščine za osebno nego. Gostje zavetišča, pa tudi ostali, ki to potrebujejo, se lahko v pritličnih prostorih stavbe na koncu Drevoreda 20. septembra po potrebi stuširajo in operejo obleke.

Selekcijo brezdomcev, ki bodo prenočili v zavetišču, naredijo v dnevnem centru Skupnosti San Martino al Campo v Ulici Udine. »Več kot sto ljudi vsak dan sprašuje za ležišče,« je bila jasna sogovornica. 24 jih pošljejo v zavetišče škofijske Karitas v Ulici sant’Anastasio (tam je prostor tudi za ženske in družine), 18 pa v Ulico Bonomo. Dva gosta, starejši državljan Eritreje in italijanski državljan, sta v zavetišču konzorcija ICS namreč stalna gosta vse mesece.

Ko pridejo, gostje zavetišča dobijo večerjo. Zjutraj jim postrežejo zajtrk, kosilo pa vzamejo s sabo, ko odidejo okoli 10. ure.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.