V Dutovljah odkrili spominsko ploščo Josipu Tavčarju

V petek, natanko na stoto obletnico rojstva, so na Bunčetovi domačiji v Dutovljah odkrili spominsko ploščo v njej rojenemu Josipu Tavčarju, ki je pustil izjemno velik pečat zlasti na Tržaškem, kjer je deloval kot dramatik, kritik in publicist, pa tudi kot ugledni srednješolski profesor, umetniški vodja slovenskega gledališča v Trstu in mislec širokega duha.

Josip Tavčar je sicer že kot otrok z družino zapustil rodne Dutovlje in odraščal v Trstu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in licej, v času fašizma seveda oboje v italijanščini. Slovensko je govoril le v zavetju doma, zato je tudi pisati začel najprej v italijanščini. V slovenščini je začel ustvarjati šele po vojni, ko kljub odlični izobrazbi iz germanistike in angleščine (študij je začel na odlični univerzi Ca’ Foscari v Benetkah, diplomiral pa v Neaplju) po vojni v Trstu ni dobil službe in je moral v Kopru učiti slovenščino na italijanskem liceju. »Takrat se je tudi sam izobrazil v slovenskem jeziku in začel pisati v slovenščini, v njem pa je dozorel tudi odnos do slovenskega sveta,« je v petek zvečer na dvorišču Bunčetove domačije nizala zanimive drobce iz njegovega življenja in dela Bogomila Kravos.

V italijanščini je pisal drame, star komaj 19 let je prejel prvo nagrado na vsedržavnem natečaju za radijsko igro, v slovenščini pa je sprva pisal novele, zatem pa dramatiko, radijske igre, eseje in kritike. Precej del je uprizorilo tržaško slovensko gledališče, kjer je bil na izrecno prošnjo nekaj sezon tudi umetniški vodja in nekaj let predsednik upravnega sveta.

Marica Uršič Zupan/Primorske novice

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.