Nedelja, 07 avgust 2022
Iskanje

»V teh letih je bilo v občini narejenega bore malo ali nič«

Intervju z levosredinskim županskim kandidatom Igorjem Gabrovcem

11. jun. 2022 | 10:15
Dark Theme

Navsezgodaj v televizijski studio, nato v deželni svet in popoldne znova med ljudi. Še nekaj dni in bo volilnih naporov konec, sedaj pa je treba dati vse od sebe, je prepričan Igor Gabrovec, ki v vrstah leve sredine kandidira za mesto župana v devinsko-nabrežinski občini. Devinsko-nabrežinski občani si po petih letih negibnosti zaslužijo drugačno občino, ki bi prisluhnila njihovim potrebam in skrbela za domači kraj, potrdi ob snidenju.

Kako bi ocenili teh pet let desnosredinskega vodenja Občine Devin - Nabrežina?

Katastrofalno. Desnosredinska koalicija se je pred petimi leti predstavila z zelo bogatim programom, v katerem so našteta vsa odprta vprašanja v naši občini. Tako se je zgodilo tudi letos, ko so naštetim vprašanjem dodali nekaj novih – v teh letih je bilo namreč narejenega bore malo ali nič. Glede infrastrukturnih del, lahko rečem, da so zaključevali to, kar je začela prejšnja uprava oz. celo tiste pred njo – mislim na krožišče v Sesljanu, na dela v Ribiškem naselju ali obnovitev ceste za Cerovlje, ki so jih med drugim izvedli drugi subjekti. Obljubljali so obnovitev javnih poslopij, česar nismo dočakali, tako da mandat zaključujejo s približno sedmimi milijoni evrov vrednih infrastrukturnih del v predalu in z milijonskim presežkom v bilanci, kar pomeni, da so obdavčevali oz. segali v žepe naših občanov, ne da bi ta denar potem smotrno investirali.

Vseskozi so se vedli ošabno v odnosu do opozicije, tako da nismo imeli priložnosti sodelovati pri odločitvah, med sabo pa so se tudi kregali, kar je decembra in januarja blokiralo občinski aparat, saj županja ni vedela, ali lahko računa na složno koalicijo, kar ni bilo jasno do začetka volilne kampanje. Njihova poteka zelo ločeno, po sklopih oz. po listah, pozna se, da Romitova skupina vodi ločeno kampanjo od dveh list, ki sta bližje županji.

Mislite, da bi lahko trenja v njihovem taboru vplivala na končni rezultat?

Ko govorimo o devinsko-nabrežinski občini, govorimo o sorazmerno majhnih številkah volivcev. Po vsej verjetnosti se jih bo na volišča odpravila polovica. Seveda upamo, da bodo naši bolj motivirani in da bodo le poiskali spremembo. Njihovi razočarani volivci se bodo morda težje opredelili za alternativo, lažje pa za volilno abstinenco. Prej bi rekel, da je desnosredinsko koalicijo zamajal umik Retove skupine.

Bolj kot izjave odbornice Banco ali razhajanja z Romito?

Kljub nepremišljenim izjavam nekdanje odbornice Banco, računa desna sredina na neko konsolidirano bazo, ki se ne obrača za njimi. Retov umik pa je desnosredinsko koalicijo spremenil v izrazito desničarsko. Retova skupina je predstavljala namreč močno vez z določenimi slovenskimi krogi volivcev in zmernejšimi krogi podjetnikov oz. obrtnikov, Ret pa je značajsko krojil in zagotavljal zmeren pristop pri vodenju občine. V teh petih letih se je poznalo, da je bil postavljen na stran, kar je najbrž vplivalo na njegov umik.

Tudi glede šole Šček si koalicija ni složna – Romita se nagiba k ohranitvi starega poslopja, Pallotta pa je neomajna.

Zato upamo, da bo poražena. Mi si prizadevamo, da bi stara poslopja oživili in ne opustili: teh sramot je v občini, v vsaki vasi nič koliko. Šola Šček tvega, da se v 10 letih spremeni v to, kar je danes stara šola na nabrežinskem trgu – podrtija. S Tatjano Rojc smo pred leti od državne domene dosegli, da brezplačno prenese lastništvo šole na občino. Ko je bil ta problem rešen, je koalicija ustvarila nov alibi, češ da bi obnova stala preveč. Nobenih novih ekspertiz nismo dočakali, ne tehničnih preverjanj, ali bi lahko nove gradbene tehnologije utrdile stavbo. So pa veliko denarja vložili v ekspertize in geološke raziskave na zasebnem zemljišču, ki bi ga občina rada odkupila od zasebnika in kjer naj bi zraslo novo šolsko središče – luč naj bi zagledalo čez dve leti, vredno pa naj bi bilo pet milijonov evrov, v kar težko verjamemo.

Šolo Šček gre obnoviti, da postane funkcionalna in varna. Ko bi to bilo tehnično res neizvedljivo, se da pridobiti prispevke tudi za gradnjo na porušenem. Ne uničujmo dodatnih zelenih površin, pač pa rešimo to, kar že obstaja. Zbranih je bilo 1000 podpisov, 500 samo od krajanov, na katere se je občina požvižgala in prezrla vse naše predloge. Možnosti je veliko, uprava pa se obnaša ošabno in vztraja pri svojih prepričanjih. Za novo šolsko središče bi se odločili v primeru, ko bi bila obnova dokazano nemogoča, saj nismo proti povezovanju otrok slovenske in italijanske narodnosti – že pred desetletji so naše šole gostile malčke obeh skupnosti. To je spet nov alibi, saj so časi narodne delitve zdavnaj mimo, kar dokazujejo tudi naše mešane liste, medtem ko je na njenih Slovencev le za vzorec.

Tudi v vaši koaliciji se prepoznavajo različne duše. Kakšni so odnosi pri vas?

Koalicijski dogovor je trden. Drži, da je druščina široka in pisana ter da je treba iskati neko sintezo, saj združujemo kandidate, ki se prepoznavajo v skrajni levici, pa tudi veliko bolj zmerne – povezuje pa nas program, ki ponuja alternativo sedanji desnosredinski koaliciji, program, ki ponuja način, kako obravnavati odprta vprašanja, pri čemer mora biti po naši oceni vedno vključena družba.

Kakšno opozicijo ste izvajali pet let v občinskem svetu? Pallotta vam očita, da niste bili konstruktivni.

Kritični smo bili, saj opozicija ni poklicana, da ploska uspehom vodilne koalicije, pač pa mora izpostaviti šibke točke, težave, to kar ne gre, pričakovanja ljudi in upravo spodbujati, da išče nove rešitve oz. ubere različne izbire. Ne pomnim, da bi kateri od naših predlogov v tem obdobju prodrl.

Med temi je bil marsikateri vezan na Sesljanski zaliv.

Sesljanski zaliv je sramota občine. Je jasen znak gluhih ušes na potrebe občanov, pa ne le njih. Tam ni opravičila – ne gre za negibnost zadnjih dveh let, pač pa petih. S 1. majem je občina začela zaračunavati parkirnino, v zameno pa ne ponuja nobene storitve, še stranišča ne. Razpise za koncesije so tudi letos objavili zadnji trenutek, kljub temu, da je vsako leto že oktobra jasno, da se bo prej ali slej začela poletna sezona. Hišice s hrano in pijačo postavljajo oz. umikajo vsako poletje, nobenega vzdrževanja ni, kopališče Castelreggio pa je pred volitvami pridobilo neke obljube za ponoven preporod. Glede tega naj povem, da je prav, da se občinska uprava poveže z zasebnimi partnerji, če ni sposobna sama opraviti določenih del – zmotila sta nas trenutek, ko je na dan prišla vest, in pa pristop, saj so za predlog izvedeli že lani, potem pa je nekaj mesecev ždel v občinskih predalih. Zanj smo izvedeli slab mesec pred volitvami – tolaži ali skrbi nas, da tudi del občinske koalicije ni bil s tem seznanjen – in bili poklicani na vrat na nos, da se opredelimo: nismo se proti načrtu, pač pa proti vsiljeni naglici pri odločanju za projekt, ki bo območje zastavilo za 30 let. Vse zadnji trenutek.

Podobno je z gojišči rib v Devinu.

Seveda. Mi smo več let opozarjali na prenasičenost kletk z ribami. Na začetku devetdesetih let je bilo kletk le nekaj, danes jih preštejemo 58, kar ni primerno za območje, kjer je voda skorajda kalna, globina nezadostna, kjer je malo tokov in so turistični biseri preblizu. Neresno je, da nam leta razlagajo, da je vse ok in sedaj sprejemajo sklep, da bi jih oddaljili. Kot opozicija smo vest prebrali v časopisih. Devinski zaliv pa tare tudi problem kanalizacije in odsvetovanega kopanja. Ali res ni najti vzroka za onesnaženje?

Česa se boste najprej lotili v primeru zmage?

Najprej bo treba pogledati v občinske predale in razumeti, zakaj je sedem milijonov evrov infrastrukturnih del na čakanju. Prosil bom za temeljit pogovor z vodji občinskih služb in jim predlagal okvirni dogovor o sodelovanju – vsi morajo biti soudeleženi pri skupnem iskanju boljših rešitev. Mislim, da je v interesu uprave, da se programi in načrti izvajajo in da uslužbenci gredo na delo z občutkom, da so koristni. Veliko je nerešenega in potrebno bo nekaj časa, da razumemo, kje se zatika, da so rezultati tako slabi. Pa seveda občinskega tajnika nujno potrebujemo.

Ali drži, da v občinskih uradih vse manj uslužbencev obvlada slovenski jezik?

Občinski statut je pomanjkljiv, saj ne predvideva obveznega znanja slovenščine, zagotavlja le pravico do sporazumevanja z upravo v maternem jeziku s pomočjo prevajalskega urada. Edino namestnik občinskega tajnika mora obvladati oba jezika, če tajnik ne govori slovensko. V letih se je močno zmanjšalo število slovensko govorečih uslužbencev, saj jih občine zaposlujejo na podlagi razpisov oz. črpajo z različnih seznamov. Kot je povedala Mariza Skerk, pa bi bilo priporočljivo, da vodilni uslužbenec v uradu za kulturo obvlada oba jezika.

Kaj mislite o tekmici?

Mislim, da ni bila sposobna utrjevati lastne koalicije, celo skrhala jo je. Župan mora delovati povezovalno, kot je uspelo Retu. Sprašujem se, kako se bodo v primeru njene zmage spremenili odnosi z glavno listo njene koalicije (Alleanza per Duino Aurisina; op.ur.).

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava