V Italiji se je uveljavilo načelo »opeke kot zlata«, torej nepremičnin kot premoženjskega zaklada. Tudi mesto Trst premore svoj zaklad, 12.430 neprofitnih stanovanj. Neprofitna stanovanja, ki so v lasti zavoda Ater oziroma Občine Trst, predstavljajo skoraj deset odstotkov vseh tržaških stanovanj. Glavnina teh (ena tretjina) se po podatkih občinskega raziskovalnega urada Rupa, nahaja v sedmem tržaškem okraju, med Sveto Ano, Škednjem in Naseljem svetega Sergija.
Po izračunih Rupe živi približno 40 odstotkov tržaških družin z najemniško pogodbo v neprofitnih stanovanjih. Gospodinjstev v neprofitnih stanovanjskih objektih je po izračunih 9800, torej dobrih devet odstotkov vseh tržaških gospodinjstev. Približno polovica družin, ki živi v stanovanjih družbe Ater, je enočlanska. Torej dejansko ne govorimo o družinah, temveč o posameznikih. Tretjino gospodinjstev v neprofitnih stanovanjih sestavljajo dvočlanske družine.
Tisti, ki ne izpolnjujejo strogih pogojev
V poročilu Rupe avtorji poudarjajo, da je prisotnost neprofitnih stanovanj v Trstu sicer zadovoljiva, zdaleč pa ne zadostna. Podatki za leto 2023 prikazujejo, da je bilo v občini 2631 družin s pogoji za bivanje v Aterjevih stanovanjih, a brez dodeljenega bivališča v njih. To pomeni, da se nahaja približno 2,5 odstotka tržaških družin v hudi stanovanjski stiski, saj izpolnjuje vse pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja, ampak ga nima.
Poleg tega, spominjajo avtorji prvega poročila Rupe, se veliko Tržačanov nahaja tudi v t.i. »sivi coni«. Te osebe se soočajo s finančno in materialno stisko, a ne izpolnjujejo strogih pogojev za pridobitev mesta v neprofitnem stanovanju. Tržaške tržne najemnine medtem nesorazmerno naraščajo, plače pa stagnirajo ali vsekakor ne rastejo tako naglo kot bivalni stroški.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku