V tržaški občini izsledili 18 vrst sesalcev

Kateri sesalci živijo na območju Občine Trst? Kje se najbolj zadržujejo? Koliko jih je? Na ta in podobna vprašanja je prvič mogoče odgovoriti po zaslugi raziskave, ki jo je vodil profesor ekologije na Oddelku za vede o življenju Univerze v Trstu Alessio Mortelliti.

Zanimivo je dejstvo, da predstavlja nova študija sploh prvo sistematično raziskavo o prisotnosti, razširjenosti in številčnosti srednje velikih in velikih sesalcev v tržaški občini. S tem delom so raziskovalci zapolnili vrzel v poznavanju lokalne favne ter zagotovili ključne podatke za varstvo biotske raznovrstnosti in prihodnje prostorsko načrtovanje.

Raziskavo so izvedli med novembrom 2025 in februarjem 2026 z uporabo popolnoma »neinvazivne« metode – fotopasti. Raziskovalci so postavili 156 fotopasti na 78 opazovalnih lokacijah, posejanih po naravnih in predmestnih habitatih na občinskem območju. Skupaj je navrglo več kot 2300 noči opazovanj. Kamere, ki so se samodejno sprožile ob vsakem premiku živali, so omogočile dokumentiranje prisotnosti divjadi, ne da bi pri tem motile njihovo naravno vedenje.

Od divjih prašičev do dihurjev

Skupno so zabeležili 18 vrst sesalcev, kar potrjuje izjemno naravno vrednost tržaškega ozemlja. Med najbolj razširjenimi vrstami so kajpak srna, divji prašič in zlati šakal. Izstopata pa predvsem odkritji divje mačke in dihurja (Mustela putorius) - varstveno izjemno pomembni vrsti, njuna prisotnost v neposredni bližini samega mesta pa ima veliko znanstveno vrednost.

Poleg popisa prisotnih vrst so raziskovalci s pomočjo naprednih statističnih modelov izdelali prve zemljevide verjetnosti pojavljanja in gostote posameznih vrst v različnih okoljih v občini – od gozdnih in kraških predelov do kmetijskih in primestnih območij. Zbrane informacije bodo omogočile boljše razumevanje odnosa med živalmi in njihovim habitatom ter prepoznavanje območij z največjo gostoto divjih živali.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.