Več nadzora, a na Akvedotu se občutek varnosti še ni okrepil

Drevored 20. septembra je ena tistih tržaških ulic, ki jih človek težko spregleda. Dolg drevored, številne trgovine, lokali, kinodvorane, gledališče in nenehen utrip mesta. Danes se na Akvedotu krepi občutek nevarnosti. Ne toliko zaradi enega samega dogodka, temveč zaradi številnih majhnih sprememb, ki so se skozi leta seštela v občutek, da ulica ni več tako brezskrbna kot nekoč. To je občutek med prebivalci, trgovci, gostinci in ponudniki storitev.

In prav tu so včeraj zastopniki lokalnih oblasti predstavili postavitev štirih novih videokamer, ki naj bi prispevale k večji varnosti. Novost so včeraj predstavili v bližini gledališča Rossetti (v križišču z Ulico Strehler), kjer stoji ena od kamer, ki omogoča 180-stopinjski kot zajema. Druge kamere so nameščene na križiščih drevoreda z Ulicami Rossetti in Zovenzoni. Občinska odbornica za varnost Caterina de Gavardo je ob predstavitvi poudarila, da videonadzor ni zgolj vprašanje števila nameščenih kamer, temveč tudi njihovega nadzora in uporabe.

Toda prava zgodba o varnosti se začne šele nekaj metrov stran od kamer – med ljudmi, ki na tej ulici delajo ali živijo. Prav vsi naši sogovorniki pozdravljajo postavitev kamer, saj te prinašajo občutek večje varnosti. Proti koncu drevoreda, kjer je manj lokalov in je ulica bolj stanovanjska, živi 95-letna Tržačanka. Tukaj je že šest desetletij. Ko govori o ulici, ne primerja današnjega dne z neko oddaljeno preteklostjo, temveč z življenjem, ki ga je sama doživljala skozi desetletja. Povedala je, da se ne počuti več tako varno kot nekoč. Moti jo predvsem nespoštljivo vedenje mladih.

Podobno razmišlja tudi trafikar iz bolj prometnega dela drevoreda. Sam tukaj dela od leta 2011 in iz izkušenj pove, da se je ulica spremenila. Na slabše. Več napetosti občuti zlasti proti večeru.

Tudi lastnik frizerskega salona pozna drevored iz drugega časa. Tukaj dela že od začetka osemdesetih let, pred njim pa je salon vodil njegov oče. Tudi on govori predvsem o mladih in pomanjkanju spoštovanja. Čeprav ne želi težav pripisovati poreklu ljudi, ugotavlja, da so bolj »živahni« tujci. V Drevoredu 20. septembra imajo dejavnosti tudi kitajski in indijski podjetniki, ki pa o varnosti ne želijo govoriti.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku