Kot pri zdravniku, le da so pod latnikom merili zdravje grozdja

Na borjaču osmice Damjana Miliča v Repnu se je v četrtek pod latnikom zbrala druščina »profesionalcev in domačih vinarjev«, kot so se sami hudomušno definirali, »tistih, ki vino prodajajo na osmici, in tistih, ki vino proizvajajo za domačo porabo«. Sedeli so pri mizi, klepetali in čakali, da pridejo na vrsto. »Kakor pri zdravniku,« so se pošalili, le da namesto za svoje zdravje, so bili tam za »zdravje« grozdja. Kmetijski izvedenec in svetovalec pri Kmečki zvezi Stefano Rosati je namreč s pomočjo svojega orodja meril sladkorno stopnjo in skupne kisline vzorcev jagod malvazije, vitovske ali terana, ki so jih zbrani prinesli, da bi ugotovil, kdaj bo najprimernejši trenutek za trgatev.

In kdaj naj bi to bilo? Na podlagi v četrtek analiziranih 19 vzorcev je Rosati ocenil, da lahko na tem koncu počakajo še dober teden, tudi deset dni. »Na repenskem koncu so vedno trgali zadnji. Prvi tržejo navadno v Dolini in Bregu, sledijo kmetje na Piščancih, v Medjevasi, Praprotu in okolici, Zgoniku in nazadnje Repnu. Še pred leti so bile časovne razlike v trgatvi med različnimi kraji veliko bolj izrazite, tudi do meseca, v zadnjih časih pa so se tudi te skrčile in vse je bližje, strnjeno,« je povedal.

Merjenje v Repnu je bilo zadnje pred trgatvijo. V Bregu so belo grozdje namreč začeli trgati že prejšnji teden in bodo ta konec tedna zaključili, za črno pa bodo morali počakati, je povedal. Počakati velja še malo tudi glede na zadnje padavine, saj je priporočeno, da se s trganjem počaka nekaj dni, da se stanje uravnovesi, da se trta umiri, vsrka potrebno vodo in energijo usmeri v dozorevanje grozdov, je namignil. Stari vinogradi so trdovratni in jih suša ni prizadela, saj imajo trte globoke korenine, medtem ko so bile mlade trte bolj pod udarom in jih je bilo treba zalivati.

O letini so si bili vsi edini, da je količinsko skromnejša, kakovostno pa kaže, da bo kar dobra. Dolgotrajna vročina in suša sta pospešili dozorevanje in zmanjšali velikost jagod, kar pomeni večjo koncentracijo sladkorjev in drugih snovi, preprečili pa sta običajne bolezni, so zaupali Igor Grilanc, Gigi Furlan, Marino Pernarčič in Damjan Milič. Tu pa tam se je pojavila vinska kap ali eska oziroma bolezen lesa vinske trte, ki povzroča propad celotnega trsa. Od julija so vinarji namreč opazili več posušenih trt, zlasti terana.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku