Prijava
Predstavitev opere Zlatorog v tržaškem Novinarskem krožku (FOTODAMJ@N)
Dark Theme
Mestu želijo povrniti ugledno osebnost, slovenskemu skladatelju, rojenemu v Trstu, pa ugled, ki ga zaradi zgodovinskih zapletov 20. stoletja svoj čas ni bil deležen. Zato bodo v tržaškem gledališču Verdi uprizorili Zlatoroga Viktorja Parme (v slovenskem jeziku ter s slovenskimi in italijanskimi podnapisi). Opera, ki bo za to priložnost zaživela v obliki scenskega koncerta, bo tako prvič zasedla tržaški oder in bo obenem prvič na ogled na italijanskem ozemlju, in sicer v ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30.
Večer v Verdiju, ki bo brezplačen, bo oblikoval orkester Akademije glasbe Univerze v Ljubljani pod taktirko direktorja Iztoka Kocna. Skupaj bosta pela zbor tržaške Glasbene matice Jacobus Gallus (vodi Marko Sancin) in zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo iz Gorice Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja. Pobudo so predstavili včeraj v prostorih Novinarskega krožka njegov predsednik Pierluigi Sabatti, podpredsednik krožka Luciano Santin, profesor na Akademiji glasbe Univerze v Ljubljani in nekdanji dekan univerze Marko Vatovec, Rossana Poletti v predstavništvu društva Associazione dell’Operetta.
Zadnje dejanje širšega projekta
Zlatorog v Verdiju je še zadnji akt projekta La musa smarrita - Viktor Parma 1858-1924, s katerim želijo mestu in širšemu območju Severnega Jadrana približati osebnost, ki odraža duh časa, ko je tu sobivalo več kultur. V okviru tega projekta, ki ga vodi Novinarski krožek, so pred Parmovo rojstno hišo na Trgu Barbacan postavili spominsko tablo, priredili so številna srečanja in okrogle mize ter izdali italijanski prevod njegove biografije.
Zgodovinsko ozadje prve polovice 20. stoletja je poskrbelo za to, da se je Parma uveljavil le delno - sprejeli so ga v Mariboru, kjer je vodil tamkajšnje Operno gledališče - iz tržaške zgodovine so ga nato izbrisali, je bilo slišati v Novinarskem krožku. Zlatorog so v Ljubljani prvič uprizorili leta 1921, v Mariboru pa leta 1977. Magične figure iz slovenske ljudske zakladnice ob Parmovi glasbi in Triglavu v ozadju bodo v Trstu nastopile po 105 letih od prve izvedbe. Ob tej priložnosti je tudi nastala nova kritična izdaja partiture v nemščini in v slovenskem prevodu, ki jo bodo objavili na spletu in bo vsem dostopna.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku
