»Z imeni, vklesanimi v kamen, ostaja spomin, ki ni le pogled nazaj«

Na vaškem pokopališču in v Babni hiši v Ricmanjih so v nedeljo priredili zaključno slovesnost ob 80-letnici postavitve spomenika padlim v NOB. Na jutranji komemoraciji ob kamnitem spomeniku, na katerem so zapisana imena padlih borcev, preminulih v taboriščih in pogrešanih, je zapel Mešani pevski zbor Slavec-Slovenec Ricmanje-Boršt. Ob recitacijah je svojo misel podala predsednica ricmanjske sekcije partizanske organizacije VZPI-ANPI Silvana Dobrila.

V popoldanskih urah pa se je dogajanje preselilo v Babno hišo, kjer je nastopil omenjeni zbor pod vodstvom Danijela Grbca. Prireditev sta povezovala Nicolò Coretti in Anna Giuliani, poezije in odlomke pa prebirali Breda Berzan, Tamara Rodella in Martin Markežič. Dogajanje sta uvedla praporščaka Zveze borcev Slovenije Severin Kovačič in Valter Sulič. »Imena, vklesana v kamen, ostajajo. In z njimi ostaja spomin, ki ni le pogled nazaj. Je vprašanje, ki ga preteklost zastavlja sedanjosti: kaj smo se iz nje naučili in kaj bomo izročili tistim, ki prihajajo za nami,« sta ponudila v razmislek. Tudi v Babni hiši je Dobrila pozdravila prisotne, na oder sta stopila tudi zbor COŠ Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski Domjo-Ricmanje pod vodstvom Valentine Cibic in ob klavirski spremljavi Nede Sancin ter Mešani pevski zbor Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča.

Slavnostni govor so zaupali novinarju in pisatelju Dušanu Jelinčiču, ki se je spomnil, kako je v 50. letih prvič obiskal Ricmanje. Z vlakom se je kot petletni otrok z očetom in bratom peljal po železniški progi Trst-Hrpelje-Kozina. Oče mu je dejal, da je to izjemno uporna vas in da v njej živijo ponosni ljudje s pokončno hrbtenico. Mnogi se niso uprli, je dodal, in so sledili toku dogodkov z varne razdalje, drugi pa so prav zaradi pokončnega in neupogljivega značaja, ki ne trpi krivic, dvignili svoj glas in zavpili: »Jaz se bom uprl!«

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.