»Zapor človeka razčloveči«

Renzo Bonn, tržaški psihiater in nekdanji direktor oddelka za mentalno zdravje pri deželnem zdravstvenem podjetju za Osrednjo Furlanijo (ASUFC), med zapori in umobolnicami vidi številne podobnosti: »Nenazadnje sta ječa in zapor, tako kot tudi koncentracijsko taborišče, vojska in samostan s klavzuro, totalni ustanovi, kot ju je poimenoval Erving Goffmann,« opozarja Bonn, s katerim smo se pogovorili, da bi na dramatično prenatrpanost tržaškega zapora, na katero je v preteklih tednih na straneh Primorskega dnevnika znova opozorila varuhinja pravic tržaških zapornikov Elisabetta Burla, pogledali še z drugega zornega kota. Da bi na zapornike pogledali kot na ljudi in ne le kot na storilce kaznivih dejanj.

V svoji znamenitem delu Azili je ameriški sociolog Goffmann tako imenovane totalne ustanove opisal kot prostor bivanja in delovanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe in običajnega vsakdanjega življenja. Tam dneve preživljajo v zaprtem in formalno upravljanem režimu.

»Kar naenkrat se oseba znaj de v novem okolju, obkrožena z ljudmi, ki jih ne pozna. Zaradi strogih pravil, ki jih narekujejo tako pravosodni policisti kot sojetniki, se človek razčloveči, izgubi identiteto, ki jo je imel, preden bi prišel v zapor, in prevzame novo,« je pojasnil sogovornik, ki je za totalne ustanove dejal, da negativno vplivajo tudi na ljudi, ki v njih delajo. K razčlovečenju pripomorejo tudi tesni prostori; konec julija se je v tržaškem zaporu, kjer je uradno prostora za 150 ljudi, zaradi izrednih del pa je razpoložljivih ležišč le 135, stiskalo okoli 240 zapornikov in zapornic.

Posledice italijanskih totalnih ustanov občutijo tudi pravosodni policisti. Po podatkih združenja Antigone je v Italiji leta 2024 samomor storilo sedem policistov. Med »navadnimi« ljudmi samomor v povprečju stori eden vsakih 15.000 prebivalcev. Med pravosodnimi policisti pa eden na 4500. Delež samomorov je torej tu več kot trikrat višji. Samomor je žal stalnica tudi med italijanskimi zaporniki. Lani si je življenje vzelo 92 zapornikov, največ po letu 2002.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku