Zapuščina Teofila Simčiča

Ob 25-letnici smrti je Teofil Simčič dobil knjigo v svoj spomin. Goriški odvetnik, politik in novinar je v prejšnjem stoletju pomembno sooblikoval družbo na Tržaškem. Goriška Mohorjeva družba je v svoji stalni zbirki Naše korenine izdala knjigo njegovih spominov Bili so žalostni časi, a mi smo bili polni upanja, ki jo je uredil in za katero je spominski esej napisal sin Tomaž Simčič, spremno besedo pa Ivo Jevnikar.

Oba avtorja sta tudi sodelovala pri predstavitvi knjige, ki jo je Društvo slovenskih izobražencev (DSI), tokrat v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, organiziralo v sklopu tradicionalnih ponedeljkovih večerov.

Ivo Jevnikar je pojasnil, da je knjiga razdeljena na tri dele. Prvi obsega Simčičevo avtobiografijo. Gre za njegovo goriško obdobje, do leta 1945 in konca vojne, ko se je preselil v Trst, kjer se je, sicer odvetnik, zaposlil na radiu. Kot je dejal Tomaž Simčič, je oče sam pisal avtobiografijo, a se je v določenem trenutku ustavil, in sicer prav ob letu 1945. »Oče ni veliko pisal, niti tega ni rad počel. Mislim, da se je nekoliko podcenjeval in zato tudi ni nikoli zaključil svoje avtobiografije,« je dejal sin, ki si je za drugi del knjige, v katerem piše o očetovem tržaškem obdobju, pomagal z njegovimi zapiski. Sicer je tudi v prvi del očetove avtobiografije dodal nekatere epizode, ki jih je Teofil črtal iz nje.

Več v sredinem Primorskem dnevniku.