Četrtek, 25 april 2024
Iskanje

Zasvojenost s hazardiranjem v koronačasu in po njem

Intervju s psihiatrinjo oddelka za patološko igranje na srečo Alessandro Pizzolato

Trst |
28. feb. 2022 | 7:12
Dark Theme

Starejša upokojena gospa, mlajši osamljen moški, negovalka tuje narodnosti, ki v novi državi nima prijateljev in znancev, ali enostavno moški srednjih let. Zelo različni so sociološki profili oseb, ki padejo v vrtinec zasvojenosti z igrami na srečo, patologija odvisnosti, ki je v Italiji uradno priznana le dve desetletji. Leta 2000 je v svetoivanskem parku nastal Oddelek za patološko igranje na srečo, ki deluje v okviru Odseka za zdravljenje odvisnosti od dovoljenih substanc zdravstvenega podjetja Asugi. Referentka psihiatrinja Alessandra Pizzolato nas je sprejela v svojo pisarno.

Pred kratkim ste medijem posredovali dopis z informacijami in kontakti oddelka. Zakaj ste to storili prav zdaj?

Če se javnosti ne pokažemo, bo javnost enostavno ignorirala naš obstoj. Kdor išče pomoč, mora vedeti, kje jo lahko najde. Isto velja za tiste, ki pomoči morda še ne iščejo, a si ob spoznavanju našega oddelka postavijo kakšno vprašanje.

Pandemija je naše delovanje omejila in delno zaustavila fenomen igranja na srečo, zdaj pa se ponovno pojavljajo številke, ki smo jih bili navajeni pred dvema letoma.

Koliko je razširjena odvisnost od iger na srečo na Tržaškem?

Točnega podatka nimamo, kajti do nas se obrne le majhen odstotek tistih oseb, ki bolezen priznava, ali ima ob sebi nekoga, ki ga pospremi v spoznavanje svoje odvisnosti. Če sežemo po podatke iz leta 2019, ko koronavirus še ni omejil našega delovanja, smo v enem letu imeli 191 pacientov. Sprejemali smo približno enega novega pacienta na teden, v skladu s povprečjem, ki ga beležijo v vseh italijanskih oddelkih za odvisnost.

Je to povprečje na Tržaškem bilo vedno podobno državnemu?

Pred leti je bila na obmejnem pasu, kjer so casinoji na dosegu, zasvojenost z igranjem na srečo veliko bolj razširjena kot denimo v srednji Italiji. Patologija pa se je bliskovito razširila in enakomerno porazdelila po državnem ozemlju takoj, ko so po barih postavili avtomate, v mestih in manjših naseljih pa odprli t.i. VLT dvorane, pravi kraji pogube za šibkejše ljudi. Tam se namreč začne pot brez povratka, ko se v avtomate ne spusti več samo kovanca, ampak bankovec, in občutek ob zmagi ali porazu postane neobvladljiv.

Še prikrito s tančico skrivnosti pa je hazardiranje na spletu, ki je danes dosegljivo skoraj vsem. Zelo razširjene so tudi stave na športne igre, na katere so zasvojeni predvsem moški, ki trpijo tudi za drugo odvisnostjo, na primer s kokainom.

Celoten intervju lahko preberete v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava