Prijava
Potem ko migranti pridejo do Trsta, se po »verižni reakciji« spet znajdejo v BiH (PRIZOR FILMA)
Dark Theme
Italija je Sloveniji med majem 2020 in januarjem 2021 vrnila vsaj 1500 migrantov z balkanske poti, ki jih je policija zajela ob meji, v neposredni bližini Trsta. Slovenska policija jih je nato kot v nekakšni verižni reakciji izročila Hrvaški, ki jih je spet poslala v Bosno in Hercegovino, kar se je prekinilo, ko je sodišče v Rimu januarja 2021 razglasilo za nezakonite.
Režiser Andrea Segre (ARHIV)
O vsem tem odslej priča tudi dokumentarni film Trieste è bella di notte (Trst je ponoči lep, ZaLab Film in Vulcano), ki ga bodo jutri ob 16.30 premierno predvajali na 34. tržaškem filmskem festivalu v gledališču Miela in nato še v kinodvoranah. Andrea Segre, Matteo Calore in Stefano Collizzoli so zbirali pričevanja na obeh koncih balkanske poti, v azilnem domu Malala pri Fernetičih in v Bihaču ter skušali dobiti odgovor na številna še odprta vprašanja. Nekatera izmed teh smo postavili prvemu izmed treh režiserjev. Segre, po rodu iz okolice Benetk, se več kot dvajset let posveča avtorskim dokumentarnim filmom in se je že večkrat lotil temnih plati migrantske krize.
Gre za vse prej kot zaključeno zgodbo. Konec novembra lani je italijanski minister Matteo Piantedosi spet odprl pot neformalnim vračanjem. Kaj bo to pomenilo?
Minister in tržaški prefekt sta potrdila nov začetek vračanj, vendar nista navedla, kako naj bi se ta spremenila, da bi postala zakonita. Povedala sta le, da zanju ne kršijo zakona, ker migranti ostajajo pod okriljem Evrope.
To je tudi v ospredju filma. Razumeti smo hoteli, kaj se dogaja s pravno državo, navsezadnje je zaščita posameznika pred nasiljem eden izmed ključnih temeljev Evrope. Ima neka država pravico, da ti niti ne prisluhne, če prosiš za mednarodno zaščito in te pošlje, od koder si prišel? In to brez nikakršnega uradnega dokumenta, kar pomeni, da se ne moreš niti pritožiti?
Najbolj poveden je v dokumentarcu odgovor sodnice Silvie Albano, ki je vračanja ocenila za nezakonita. Zatiskamo si oči le, ker so to »drugorazredni državljani«. Če bi se dogajalo nam, kaj takega ne bi tolerirali. Italija je sicer le prva etapa, ostale soudeležene države počenjajo isto. Bosna in Hercegovina pa ni v stanju, da ponudi mednarodno zaščito, ker se spopada z drugimi težavami.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.
