Donata Vianelli, vodja Oddelka za ekonomske vede, želi prispevati k rasti tržaške univerze. Nova rektorica bo v roke vzela zdravo univerzo, ki ima velik potencial. Kot ekonomistka, ki se večkrat srečuje s podjetji v kriznem finančnem stanju, priznava, da predstavlja obdobje, v katerem se bo sklad iz načrta za okrevanje in odpornost izčrpal, velik izziv. Rojena je v Vicenzi, v primeru izvolitve pa bi bila ena redkih rektorjev, ki so študij dokončali na tržaški univerzi.
S kakšnimi težavami se bo v prihodnosti soočala tržaška univerza?
Naša univerza je solidna institucija, ki temelji na globokih vrednotah, a tudi na velikih uspehih na raziskovalnem področju. Gledamo na negotovo prihodnost, toda ne pozabimo, da je v letih med pandemijo in po njej veliko italijanskih univerz doživelo globoko krizo, naša pa je plula v nasprotno smer.
Mnogo bolj me skrbi italijanski univerzitetni sistem, kateremu bo v prihodnjem obdobju dodeljenih manj sredstev, kar bo nedvomno upočasnilo razvoj, zlasti v primerjavi s tujimi univerzami. Krčenje sredstev pa je lahko priložnost za razmislek in iskanje drugih rešitev.
Kateri je torej ključ za razvoj?
Okrepiti moramo sodelovanje v evropskih projektih in staviti na sodelovanje z ozemljem, na katerem delujemo. Trst gosti velika raziskovalna središča, s katerimi univerza tesno sodeluje. Spodbujati moramo prenos tehnologije v družbo, ki je danes prepočasen. V času splošne upočasnitve pa lahko pride tudi do drastičnih odločitev in sprememb, do novosti, ki sploh niso nujno negativne.
Kako gledate na prenos lastništva Narodnega doma v Ulici Filzi in na selitev oddelka, ki tam domuje?
Enostavno kot na že sprejeto odločitev. Prepričana sem, da je sodelovanje s Slovenijo tako kot z drugimi državami zelo pomembno. Znanje in znanost ne poznata meja. Težave iz preteklosti so rešene, raje glejmo v prihodnost.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.