Umetna jezerca namesto 18-milijonskega jezu

Težave z nihanjem pretoka reke Soče in s poletno sušo je mogoče rešiti z gradnjo umetnih jezerc. V to so prepričani pri združenju Okolje 2000, katerega člani so se v zadnjih mesecih udeleževali srečanj delavnice »Laboratorio Isonzo«, na katerem so skupaj s kmeti, naravovarstveniki, ribiči in drugimi nosilci interesov razpravljali o Soči in njenih težavah; seveda so še zlasti posvetili pozornost nihanju pretoke vode, ki ga povzroča delovanje solkanskega jezu. Kot znano so kmetje s predsednikom konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine Enzom Lorenzonom prepričani, da je edina rešitev v gradnji novega jezu, vendar njihova zamisel po mnenju združenja Okolje 2000 tehnično ni uresničljiva.
»Zagovorniki gradnje novega jezu potrebujejo za poletno namakanje devet milijonov litrov vode. Če bi hoteli na Soči - recimo pod Pevmo - zgraditi jez za tolikšno količino vode, bi moral biti visok vsaj sedem metrov,« poudarja Alberto Ballarini, ki je prepričan, da je treba težave z namakanjem rešiti z gradnjo umetnih jezerc, v katere bi ob visokem vodostaju odtekala voda iz Soče. »Vodo iz jezerc bi nato poleti uporabljali za namakanje,« pravi Ballarini in opozarja, da je pri Romansu že nekaj jezerc, ki so nastala zaradi izkopavanja gramoza. »V jezercu, ki se razteza na 1000 kvadratnih metrih površine in je globoko en meter, imamo na razpolago za namakanje en milijon litrov vode. V vseh jezercih v okolici Romansa bi lahko že bilo kakih devet milijonov litrov vode; seveda na ta jezerca ni mogoče računati, ker jih že izkoriščajo v turistične namene. Treba bi zgraditi nova, kakor delajo v številnih evropskih državah. Njihova gradnja je zelo enostavna, po izkopu gramoza oz. zemlje dno prekrijejo z nepropustno folijo, vsenaokrog posadijo drevesa, v njih lahko tudi živijo ribe, za katere je treba med črpanjem vode seveda primerno poskrbeti,« pravi Ballarini.
Koliko pa bi stala gradnja akumulacijskih jezerc, ki jih predlagajo pri združenju Okolje 2000? »Za gradnjo jezerca s površino 5000 kvadratnih metrov in dvema metroma globine, v katerem bi imeli na razpolago 10 milijonov litrov vode, bi porabili med 50 in 70 evrov na kvadratni meter,«pravi Ballarini. Gradnja tovrstnega jezerca bi stala med 250.000 in 350.000 evrov, za jez, kakršnega predlaga konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, bi šlo od 16 do 18 milijonov evrov.