Bratužev lik nas še vedno ogovarja z zavezanostjo vrednotam

V ponedeljek, 27. decembra, je poteklo 85 let od tragičnega dne, ko so fašistični zločinci z mešanico bencina in strojnega olja zastrupili pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža. To se je zgodilo po maši v podgorski cerkvi, od koder so 34-letnega glasbenika odpeljali na sedež »fascia« v Podgori, kjer je še do nedavnega deloval poštni urad.

V spomin na tiste tragične dni so člani Prosvetnega društva Podgora včeraj pripravili spominski večer, ki se ga je udeležilo kar lepo število Podgorcev in tudi ljudi iz drugih krajev. Potekal je pred podgorsko cerkvijo, na trgu, ki nosi ime po umorjenem glasbeniku. Pred osrednjim dogodkom večera je ožja delegacija ponesla venec k hiši, kjer so fašisti zastrupili Bratuža. Tam so pred leti na zid stavbe namestili spominsko ploščo z opisom zločinskega dejanja. Spominski večer na trgu pred cerkvijo je uvedel oktet Vrtnica iz Nove Gorice z božičnim napevom, ki sodi v ta čas.

Zamisel podgorskega društva je iznesla Nika Devetak, ki je tudi povezovala podgorsko spominsko prireditev. Med drugim je tudi povedala, da so mladi Podgorci letos pripravili dokumentarni posnetek, v katerem so opisali tragični dogodek izpred 85 let. Video so predstavili 8. marca letos, na dan slovenske kulture. Osrednja priložnostna misel je bila zaupana mlademu Mihi Kovicu iz Števerjana. V prvem delu svojega nagovora je govornik izpostavil lik Lojzeta Bratuža, ki je s slovensko pesmijo kljuboval načrtom potujčevanja in izničevanja slovenske prisotnosti na Goriškem. »Zakaj to spominjanje«, je iznesel govornik, »čemu to večno obujanje temnih in bolečih trenutkov naše polpreteklosti? Morda zato, da se vsaj na trenutke predramimo iz svoje ravnodušnosti in se zamislimo nad tem, kaj nas kot mlade in manj mlade pripadnike slovenskega naroda in manjšinske skupnosti označuje in zaznamuje, pa če se tega zavedamo ali ne. Res zanimivo, da večkrat v najbolj kriznih obdobjih vzklijejo najbolj izjemni duhovi, in Lojze Bratuž je bil eden takih. S čim nas lahko še danes ogovarja ta veliki slovenski fant? Ogovarja nas s svojo mladostjo, s svojim navdušenjem, s svojo neomajno zavezanostjo vrednotam: umetnosti, veri in zlasti slovenstvu. Ne tako lagodno, s kavča, ampak dejavno in do skrajnosti dosledno.«