Delikatno in hkrati pikantno

Kakšno je Budalovo olje? Zelo delikatno. Ima vonj po limoninih listih, okus pa po timijanu in orehu. Ni grenko, temveč nekoliko pikantno. Tako je oljkar, pesnik, dolgoletni profesor na slovenskih šolah in nekdanji dolinski župan Boris Pangerc ocenil oljčno olje, ki so ga pridelali člani štandreškega društva Oton Župančič. Za svoje olje so uporabili žlahtne sadeže, ki so jih nabrali na dvorišču doma Andreja Budala, kjer je pred dvema desetletjema društveni član Marko Volčič posadil oljko, ki jo je društvu poklonila semenarna Zavadlav.

»V vseh teh letih smo se z našo oljko ukvarjali občasno. Rasla je brez pretirane nege: obrezana je bila tri ali štirikrat, nikoli ni bila škropljena proti muhi, njene dragocene plodove smo nabrali le nekajkrat. Oljka je kljub temu vsa ta leta počasi rasla in potrpežljivo čakala. 29. in 30. oktobra lani smo se člani društva odločili, da bomo ponovno nabrali naše oljke in poskusili pridelati nekaj olja. Naša predsednica Nataša Paulin nas je povabila, da pridemo še na njen vrt, kje rasteta dve oljki. Prav tako nas je na svoj vrt povabil Flavio Primožič, tako smo skupno nabrali 129 kilogramov oljk treh različnih sort. Oljke smo prešali 2. novembra na domačiji Komjanc na Jazbinah in pridelali 13 litrov ekstra-deviškega oljčnega olja, za katerega lahko zatrdimo, da je res 100-odstotno biološko,« je v četrtek povedala Ester Sclauzero, ki je zelo lepo povezovala kulturni večer, med katerim so slovenski kulturni praznik počastili s predstavitvijo Budalovega olja v družbi Borisa Pangerca.

»Že med nabiranjem oljk smo si postavili vprašanje, kako bi lahko poimenovali naše olje. Brez oklevanja smo sklenili, da bo Budalovo olje, in sicer v čast profesorja Andreja Budala, po katerem je poimenovan naš dom,« je še poudarila Ester Sclauzero. Kulturni večer se je začel z ubranim nastopom dveh mladih glasbenic. Emi Banello Braini in Eva Marsič, učenki Glasbene matice iz razreda violine profesorice Ambre Cossutta in razreda kitara Franka Reje, sta zaigrali skladbo Zjutraj skladatelja Ubalda Vrabca. V nadaljevanju so bili posebnega pozdrava deležni pokrajinska predsednica ZSKDMaja Humar, pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič in v.d. ravnatelja Glasbene matice Manuel Figheli.

Spet v Štandrežu po 49 letih

Z Borisom Pangercem se je zatem pogovarjala društvena predsednica Nataša Paulin. Gost je uvodoma povedal, da se je v Štandrež vrnil po natanko 49 letih. Leta 1974 je namreč sodeloval pri snemanju oddaje takratne ljubljanske televizije Od vsakega jutra raste dan. »VŠtandrežu smo preživeli štiri prečudovite dni,« se je spominjal Pangerc in zatem povedal, kako je od očeta podedoval majhen vinograd, ki je bil precej izčrpan. Zaradi tega se je odločil, da bo posadil oljke. »Rekli so mi, da z oljkami ni dela, vendar je že po nekaj mesecev oljčnik zaraščala visoka trava...« je povedal Pangerc in priznal, da takrat ni imel pravega znanja o gojenju oljk, vendar se je vse skupaj spremenilo, ko je postal župan. Med njegovim drugim mandatom je takratni odbornik in sedanji župan Sandy Klun prinesel na eno izmed sej vabilo v združenje Città dell’olio (Mesta olja). Pangerc se je zatem kot župan udeležil srečanja združenja v Jesiju v Markah, kjer je sledil vrsti predavanj in se zaljubil v oljke.

Potrebno je stalno učenje

»Odneslo me je kot burja,« je priznal na štandreškem srečanju in pojasnil, da je zatem vzel v najem poldrugi hektar veliko zemljišče na hribu s pogledom na morje, ki ga je zaraščala robida. »Hrib smo obrnili kot nogavico in zdaj je tam lep oljčnik,« je povedal in opozoril, da je z oljkami kakorkoli veliko dela in da se je vedno treba učiti in izpopolnjevati. Pangercu so oljke tudi vir pesniškega navdiha. Razne pesmi o oljkah je objavil v zbirki Ptice v mojem oljčniku, dve je na koncu srečanja tudi prebral. Številni udeleženci dogodka so se mu zahvalili z dolgim aplavzom, medtem ko je sam društvene delavce pozval, naj še naprej gojijo svoje oljke in pridelujejo Budalovo olje.